Generalna skupščina Združenih narodov je v torek uradno potrdila redni programski proračun organizacije za leto 2026, ki bo znašal 3,45 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev so po intenzivnih pogajanjih sprejeli predstavniki 193 držav članic, sredstva pa bodo namenjena financiranju treh ključnih stebrov delovanja svetovne organizacije: zagotavljanju miru in varnosti, spodbujanju trajnostnega razvoja ter varovanju človekovih pravic. Sprejeti znesek vključuje nekatere varčevalne ukrepe, saj odraža predlog generalnega sekretarja o zmanjšanju finančnih sredstev za približno 15 odstotkov. Sprejetje proračuna je sledilo pomembni reformni pobudi, imenovani UN80, katere cilj je posodobitev delovanja Združenih narodov ob njihovi prihajajoči 80. obletnici. Kljub znižanju sredstev bo organizacija še naprej opravljala svoje osnovne naloge po vsem svetu. Postopek potrjevanja je v New Yorku potekal zadnji dan koledarskega leta, kar poudarja nujnost dogovora za neometano delovanje mednarodne diplomacije v prihodnjem obdobju.

Posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih je pozvala k začasni ustavitvi članstva Izraela v Generalni skupščini ZN ter k političnim in kulturnim sankcijam proti državi.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela posodobljeno resolucijo o stanju človekovih pravic na ukrajinskih ozemljih, ki jih je zasedla Rusija, vključno s Krimom in Sevastopolom. Resolucija obsoja kršitve človekovih pravic in poziva k spoštovanju mednarodnega prava na teh območjih.

Generalna skupščina Združenih narodov (GSZN) je v četrtek soglasno sprejela resolucijo, ki jo je predlagal Pakistan in ponovno potrjuje pravico do samoodločbe ljudstvom, ki so še vedno podvrženi kolonialni, tuji in tuji okupaciji. Resolucija z naslovom 'Univerzalna uresničitev pravice ljudstev do samoodločbe' je bila sprejeta na 80. zasedanju GSZN. Pakistan je izrazil zadovoljstvo nad široko mednarodno podporo resoluciji.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino sprejela resolucijo, ki ponovno potrjuje pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe, vključno s pravico do ustanovitve neodvisne države Palestine. Resolucija poudarja pravico Palestincev do lastne države.

Združene države so kritizirale Generalno skupščino Združenih narodov zaradi sprejetja resolucije o Gazi, ki jo ocenjujejo kot "nepomembno in pristransko". Po mnenju ZDA resolucija odraža "prevlado protizraelske pristranskosti nad resno diplomacijo". Generalna skupščina ZN je sprejela resolucijo, ki zahteva, da Izrael omogoči dostop humanitarne pomoči v Gazi.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki od Izraela zahteva, da omogoči neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo. Resolucija poziva Izrael, da preneha ovirati operacije ZN in izpolnjuje svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Za resolucijo je glasovalo 139 držav, med njimi tudi Turčija.

Annalena Baerbock, nekdanja nemška zunanja ministrica in trenutna predsednica Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, je izrazila zaskrbljenost glede možnosti preživljanja božičnih praznikov v Nemčiji. V intervjuju je spregovorila o svojih načrtih za praznike in svoji največji ljubezni.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela pet resolucij, ki podpirajo Palestino. Resolucije se nanašajo na pomoč beguncem, mandat UNRWA, lastninske pravice Palestincev, preiskave kršitev človekovih pravic in izraelske naselbine. Sprejetje resolucij odraža naraščajočo podporo mednarodne skupnosti pravicam palestinskega ljudstva, ki trpi pod izraelsko okupacijo.

Generalna skupščina Združenih narodov je podaljšala mandat Agenciji Združenih narodov za pomoč in delo za palestinske begunce (UNRWA) za dodatna tri leta. Podaljšanje je podprlo 151 držav, 10 jih je bilo proti, 14 pa se je vzdržalo. Komisar agencije UNRWA, Philippe Lazzarini, je izrazil, da ta izid odraža široko globalno solidarnost s palestinskimi begunci.

Ukrajinska vojska je zanikala ruska poročila o uspehih na bojiščih, vključno s tistimi v strateško pomembnem mestu Pokrovsk v regiji Doneck.

Ukrajinski regionalni center za človekove pravice (RCHR) je dokumentiral 165 "prevzgojnih taborov" v Rusiji, Belorusiji in Severni Koreji, kamor odvažajo ukrajinske otroke z zasedenih ozemelj z namenom "militarizacije in rusifikacije". Strokovnjakinja za pravna vprašanja RCHR, Katerina Raševska, je v ameriškem senatu dejala, da Rusija pošilja otroke tudi v Severno Korejo.

Vladimir Putin je prispel v New Delhi na dvodnevni državni obisk. Na letališču ga je pričakal indijski premier Narendra Modi, kar je ocenjeno kot redek diplomatski prijem. Pred obiskom so se v središču New Delhija pojavili plakati s Putinovo in Modijevo sliko.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Rusijo k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo. Vladimir Putin je pred obiskom v Indiji napovedal, da bo Rusija prevzela popoln nadzor nad Donbasom z vojsko.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Izrael k umiku s palestinskih ozemelj, zasedenih od leta 1967, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Sprejeli so tudi resolucijo, ki ugotavlja, da je izraelska zasedba Golanske planote nezakonita in zahteva umik na mejo iz leta 1967. Dve resoluciji sta obsodili izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj in priključitev Golanske planote kot nezakoniti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kljub prizadevanjem voditelja skupine Hajat Tahrir al-Šam, Abu Mohameda al-Džulanija, za vzpostavitev odnosov z Izraelom, poudaril, da si bo Izrael še naprej prizadeval za razorožitev južne Sirije.

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno podprla resolucijo o olimpijskem premirju, ki bo veljala med zimskimi olimpijskimi in paralimpijskimi igrami leta 2026 v Italiji.

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno sprejela resolucijo, ki poziva k spoštovanju "olimpijskega premirja" med zimskimi olimpijskimi igrami v Italiji leta 2026.

V New Yorku so odkrili spomenik "Cvet Srebrenice" v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Željko Komšić, predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine, je ob tem dejal, da je resolucija opomin, ne pa garancija. Subašić je spomenik posvetil vsem, rekoč, da ta cvet predstavljajo naši otroci. Bećirović je dogodek označil za zmago resnice nad propagando.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino ponovno pozvala k odpravi ameriškega embarga proti Kubi. Kljub temu pozivu ni pričakovati sprememb, še posebej ne za časa administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zaostruje ukrepe proti Kubi.

Generalna skupščina Združenih narodov je že triintridesetič glasovala za odpravo gospodarske, trgovinske in finančne blokade, ki jo Združene države Amerike izvajajo proti Kubi od leta 1962. Resolucija je prejela 165 glasov za, sedem proti in 12 vzdržanih glasov.

Generalna skupščina Združenih narodov je že 33. leto zapored obsodila ameriški gospodarski embargo proti Kubi. Kljub temu so ZDA tokrat prejele nekoliko več podpore pri svojem stališču.

Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino, Francesca Albanese, je predstavila poročilo, v katerem trdi, da so države, ki so nadaljevale trgovino z orožjem in podpirale Izrael, medežne pri genocidu v Gazi. Albanesejeva kritizira zahodne vlade, da so dopustile genocid in se sedaj pripravljajo na delitev "plena" v Gazi. Prav tako obsoja zlorabo mednarodnega prava za podporo izraelskemu genocidu v Palestini, hkrati pa poziva Južno Afriko k dodatnim ukrepom proti izraelskim zločinom.

Predsednik Indonezije Prabowo Subianto je prejel pohvale in zgodnje čestitke za rojstni dan od predsednika in glavnega urednika Forbes Media, Stevea Forbesa. Forbes je pohvalil Subiantovo odločno in razumno vodenje med dialogom v Džakarti ter izpostavil njegov pogumen govor na Generalni skupščini ZN. Subianto je sodeloval tudi v Forbes CEO dogodku v Džakarti, kjer ga je intervjuval Steve Forbes.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Markus Wainde Wane iz Dunaja bo kot mladinski delegat zastopal avstrijsko mladino na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Študent bo poudaril pomen mladih perspektiv v mirovnih in varnostnih vprašanjih ter nagovoril tretji odbor Generalne skupščine. Že več kot deset let Bundesjugendvertretung (BJV) pošilja prostovoljne mladinske delegate na Generalno skupščino ZN.

Ob mednarodnem dnevu starejših se v Sloveniji s hvaležnostjo spominjajo prispevka starejših generacij. Poudarja se, da starejši niso breme, temveč blagoslov in zakladnica izkušenj. Izpostavlja se njihova vloga pri gradnji domovine in prenosu modrosti na mlajše generacije. Krščanski forum SDS je poudaril, da je spoštovanje do starejših, spoštovanje do samega sebe.

V New Yorku se je s sklepnim govorom predsednice Annalene Baerbock končala splošna razprava svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN. Osrednja tema tedna je bila iskanje skupnih rešitev in pozivi k miru ter reformam ZN.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Marinci so sporočili, da so dosegli cilje glede rekrutiranja in poudarili svoje "brezkompromisne" standarde. Chicagoški uradniki so kritizirali Trumpov načrt za namestitev 100 pripadnikov Nacionalne garde. Vlada ZDA se je znašla na robu prve zaustavitve v skoraj sedmih letih zaradi partijskega spora v kongresu. Google je plačal 24,5 milijona dolarjev za poravnavo tožbe s predsednikom Trumpom.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da sprejme njegov novi predlog za prekinitev ognja v Gazi, sicer bo ostal sam. Hamas je izjavil, da ni prejel novega načrta, vendar je ponovil svojo pripravljenost, da ga oceni pozitivno in odgovorno. Izraelske sile so okrepile nadzor nad obrobjem mesta Gaza med pripravami na srečanje Trumpa in Netanjahuja v Beli hiši. Varnostni svet ZN je razpravljal o krizi na Bližnjem vzhodu in zaščiti civilistov, poudaril pa je potrebo po končanju okupacije Palestine.

Na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) je prišlo do spora med Indijo in Pakistanom glede terorizma. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je obtožil Pakistan, ne da bi ga imenoval, da je središče terorizma, pri čemer je izpostavil nedavni napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, v katerem je bilo ubitih 26 turistov. Jaishankar je poudaril, da morajo države nedvoumno obsoditi državno sponzorirano terorizem.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je postala tarča kritik in posmeha v Nemčiji zaradi svojih nedavnih nastopov in dela na Generalni skupščini Združenih narodov. Nemški mediji, vključno z revijo Der Spiegel, poročajo, da njena dejavnost povzroča sram med nemško javnostjo. Posebej je bila izpostavljena njena reakcija ob poslušanju govora Donalda Trumpa na Generalni skupščini.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru po njegovem pozivu ameriškim vojakom k neposlušnosti predsedniku Trumpu med protestom v New Yorku. Hkrati pa podjetje CoreCivic, ki je povezano s politiko in je bilo tarča tožb in zvezne preiskave, zaposluje osebje za podporo Trumpovi kampanji deportacij v okolici Chicaga, s čimer izkorišča njegovo agresivno politiko priseljevanja.

Bangladeška diaspora je protestirala pred sedežem ZN v New Yorku proti Muhammadu Yunusu, obtožujoč ga povečanja zločinov nad manjšinami in spreminjanja Bangladeša v državo, podobno talibanom. Protestniki so vzklikali "Vrnite se v Pakistan". Yunus je nagovoril 80. Generalno skupščino ZN.

Uradnik administracije nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bil domnevno fizično napaden v stranišču na sedežu Združenih narodov v New Yorku med zasedanjem Generalne skupščine ZN. Bela hiša je incident označila kot napad "neuravnovešenega levičarja", ki naj bi uradnika celo snemal v kopalnici. Napadalca so aretirali in obtožili napada in poslabšanja razmer.

ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Slovenija je premierju Benjaminu Netanjahuju prepovedala vstop v državo zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Med Netanjahujevim govorom na Generalni skupščini ZN je več kot 30 držav razpravljalo o ukrepih proti Izraelu, predstavniki nekaterih držav pa so protestno zapustili dvorano.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.

Poslanec ukrajinske Verkhovne Rade, Akhtem Chiygoz, je za Espreso TV izjavil, da je osvoboditev Krima ključnega pomena za končanje rusko-ukrajinske vojne. Poudaril je pomen srečanj med turškim predsednikom Erdoğanom in Donaldom Trumpom. Medtem je pakistanski premier Shehbaz Sharif na Generalni skupščini Združenih narodov poudaril potrebo po proaktivnem, ne pa provokativnem vodstvu v Južni Aziji, pri tem pa se je dotaknil majske zaostritve med Indijo in Pakistanom.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Generalni skupščini ZN je bil spremljan z neodobravanjem in protestnim zapuščanjem dvorane s strani številnih diplomatov. Netanjahu je poudaril, da mora Izrael 'dokončati delo' proti Hamasu v Gazi. Izrael naj bi tudi namestil zvočnike okoli Gaze, da bi prebivalci slišali Netanjahujevo sporočilo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v New Yorku in kasneje pred Belo hišo izjavil, da je blizu dogovora glede Gaze, ki bi lahko končal vojno. Trump je novice delil z arabskimi in muslimanskimi voditelji ob robu Generalne skupščine Združenih narodov. Podrobnosti o morebitnem dogovoru niso znane, niti ni jasno, ali so vse vpletene strani dogovor sprejele. Različni mediji so poročali o Trumpovi izjavi, vendar niso mogli potrditi nobenih konkretnih informacij o vsebini ali napredku dogovora.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Generalni skupščini ZN je bil deležen bojkota številnih delegacij, vključno s slovensko. Netanjahu je zanikal, da bi Izrael v Gazi izvajal genocid, in pozval Hamas k predaji orožja. Obstoj palestinske države je označil za "nacionalni samomor" za Izrael. Govor je bil poln kljubovanja, Hamasov napad pa je označil za največji pokol po holokavstu.

Izraelški premier Benjamin Netanyahu je med svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov nosil suknjič s priponko, na kateri je bila koda QR. Ta koda vodi do spletne strani, ki dokumentira napad Hamasa 7. oktobra. Netanyahu je dejal, da želi s tem opozoriti na grozote, ki jih je zagrešil Hamas, in upravičiti potrebo po "dokončanju dela" v Gazi.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Predsednik Nove Demokratske stranke Srbije (Novi DSS) Miloš Jovanović je ocenil, da je govor Aleksandra Vučića na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku namenjen notranji uporabi in zavajanju volivcev o njegovem patriotizmu. Jovanović je kritiziral Vučićeve poteze, kot je podpisovanje sporazumov, ki so po njegovem mnenju škodljivi za srbske nacionalne interese, in dodal, da je po Kosovu na vrsti republika.

Na srečanju Srednjeevropske pobude v New Yorku je bilo govora o posodobitvi železniške povezave med Trstom in Beogradom. Ta pobuda je ključnega pomena za celotno regijo, saj bo posodobila železniški promet med Trstom in Beogradom ter železniški mejni prehod med Srbijo in Hrvaško.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, da bi Izrael priključil okupirani Zahodni breg. Pred Netanjahujevim govorom v Združenih narodih je Trump posvaril pred aneksijo.