Grški podpredsednik vlade Kostis Hadzidakis je na gospodarskem forumu v Solunu predstavil načrt enajstih ključnih zavez grške vlade za leto 2026. Osrednji poudarek strategije je na nadaljnjem zmanjševanju davčnih obremenitev in prispevkov za socialno zavarovanje, kar bo predsednik vlade Kiriakos Micotakis uradno podrobneje predstavil na septembrskem mednarodnem sejmu v Solunu. Načrt vključuje tudi dokončanje nacionalnega zemljiškega katastra in izvedbo doslej najobsežnejšega programa javnih investicij v zgodovini države, ki je ocenjen na 16 milijard evrov. Te poteze so usmerjene v modernizacijo državne uprave in spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti po letih finančne nestabilnosti. Napovedani ukrepi sledijo prizadevanjem vlade pod vodstvom stranke Nova demokracija za stabilizacijo javnih financ in privabljanje tujih investicij. Poleg neposrednih davčnih olajšav se Grčija osredotoča na izboljšanje infrastrukture in digitalizacijo storitev, kar naj bi državo dokončno utrdilo kot stabilno članico evrskega območja.

Grške oblasti so zaključile izplačilo prvega obroka subvencij za ogrevanje za sezono 2025–2026, pri čemer so razdelile več kot 124 milijonov evrov med približno 1,17 milijona upravičencev. Sredstva so bila neposredno nakazana na bančne račune državljanov, ki so vlogo oddali prek digitalnega portala myAADE. Od celotnega zneska je bilo približno 31 milijonov evrov namenjenih subvencioniranju porabe električne energije, preostalih 93 milijonov evrov pa za kurilno olje in druge energente. Višina posamezne subvencije se giblje med 100 in 800 evri, pri čemer lahko znesek za gospodinjstva v regijah z izjemno nizkimi temperaturami doseže do 1.200 evrov. Namen ukrepa je ublažiti stroške energentov v zimskem obdobju, zlasti za socialno šibkejše sloje prebivalstva. Naslednji obroki izplačil bodo sledili v prihodnjih mesecih, ko bodo obdelani podatki o dejanski porabi in nakupih goriva. Sistem izračunavanja pomoči temelji na temperaturnih koeficientih posameznih lokacij, kar omogoča pravičnejšo razdelitev sredstev glede na dejanske potrebe po ogrevanju. Grška vlada s tem nadaljuje politiko socialne pomoči, ki se je okrepila po energetski krizi, z uporabo digitalnih orodij za hitro in učinkovito razdeljevanje proračunskih sredstev.

Grške oblasti bodo v četrtek, 15. januarja 2026, izvedle zadnje izplačilo vračil najemnin za leto 2025. Sredstva bodo nakazana neposredno na bančne račune upravičencev, ki so po 13. decembru dopolnili svoje podatke o bančnih računih ali vložili popravke svojih vlog. Gre za sklepno fazo prvega letnega izvajanja tega ukrepa, s katerim država subvencionira stroške bivanja določenim skupinam prebivalstva. Postopek izplačil je namenjen predvsem tistim, ki so imeli v preteklih mesecih težave pri oddaji pravilnih podatkov v sistemu. Pristojne službe opozarjajo, da nekateri prijavitelji tvegajo izgubo sredstev, če podatkov niso ustrezno posodobili ali če ne izpolnjujejo strogih pogojev za upravičenost. S tem nakazilom se uradno zaključuje finančna pomoč za preteklo leto, ki je bila zasnovana kot odziv na visoke stanovanjske stroške. Ukrep vračila najemnin predstavlja pomemben steber grške socialne politike v zadnjem obdobju. Čeprav so bila prva izplačila izvedena že decembra, je bil januarski termin določen za obravnavo zamudnikov in popravek morebitnih administrativnih napak, s čimer želi vlada zagotoviti, da pomoč doseže vse tiste, ki so do nje zakonsko upravičeni.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v torek ob 13. uri v palači Maksimos sestal s predstavniki kmetov, da bi razpravljali o prihodnosti primarnega sektorja in reševanju kmetijske krize. Srečanje je veljalo za prelomen trenutek v večtedenskih protestih, saj so kmetje s cestnimi zapaporami po vsej državi zahtevali večjo finančno podporo in zmanjšanje stroškov pridelave. Kmetje iz severne Grčije, zbrani na območju Malgare, so pred srečanjem izbrali pet delegatov, ki so v imenu sedmih regij Osrednje Makedonije predstavili skupne zahteve. Njihov cilj je bil predvsem doseči maksimalno izrabo proračunskih sredstev za kmetijstvo, medtem ko je vlada vnaprej napovedala sveženj pomoči v vrednosti 3,3 milijarde evrov, a obenem postavila jasne omejitve glede dodatnih finančnih obremenitev države. Napetost pred pogajanji je bila visoka, saj so kmetijski sindikati poudarili, da sama prisotnost na pogovorih ne pomeni konca protestnih aktivnosti. Vlada je s pripravljenim načrtom za prenovo kmetijstva skušala najti pot do sporazuma, ki bi preprečil nadaljnje zaustavljanje prometa in gospodarsko škodo, ki jo povzročajo zapore na ključnih prometnih vozliščih.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Grška mejna policija je opozorila na morebitne zamude in težave pri prehodu vseh mejnih prehodov z Grčijo zaradi stavkovnih aktivnosti lokalnih kmetov. Protestniki, ki že od konca novembra občasno ovirajo promet, so grški vladi postavili ultimat do srede, da odgovori na njihove ključne zahteve glede kmetijske politike in subvencij. V kolikor dogovor ne bo dosežen, so kmetje zagrozili s popolno blokado vseh mejnih prehodov v četrtek in petek. Trenutno so težave zaznane predvsem pri prehodu osebnih in tovornih vozil na mejah z Bolgarijo, medtem ko promet na mejnih prehodih s Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo zaenkrat ostaja tekoč. Grški kmetje s stopnjevanjem pritiska zahtevajo boljše pogoje za delo in finančno pomoč države, kar povzroča logistične težave v celotni regiji. Lokalne oblasti potnikom svetujejo spremljanje stanja na cestah pred odhodom, saj se razmere zaradi premikov kmetijske mehanizacije hitro spreminjajo.

Grški kmetje so v nedeljo na nacionalni skupščini kmetijskih sindikatov v Malgari soglasno izglasovali zaostritev protestnih aktivnosti, ki bodo v četrtek in petek vključevale 48-urno popolno blokado vseh glavnih avtocest in mejnih prehodov. Protestniki, ki se že več kot mesec dni spopadajo z vlado zaradi visokih proizvodnih stroškov in neizplačanih subvencij Evropske unije, nameravajo ohromiti ključne prometne koridorje, vključno s strateškimi točkami Tempi, mostom Rio-Antirrio ter mejnimi prehodi Evzoni in Promahonas. Zaradi protestov so se vozniki proti Atenam že v nedeljo srečevali z motnjami v prometu, medtem ko je bil promet za tovorna vozila nad 12 ton na mejnem prehodu Kulata-Promahonas v ponedeljek začasno sproščen, a kmetje opozarjajo, da je to le začasno stanje. Kmetje od vlade zahtevajo nižje cene energentov, davčne olajšave in takojšnje izplačilo zaostalih subvencij, ki so bile zamrznjene zaradi korupcijskega škandala na agenciji za kmetijska plačila OPEKEPE. Predstavniki kmetijskih zvez so poudarili, da vladi dajejo čas do srede, da ponudi konkretne rešitve, sicer bodo izvedli napovedano popolno zaporo države. Aktualni val protestov se je začel že konec novembra 2025 in se je postopoma stopnjeval, saj kmetje trdijo, da vlada nima politične volje za reševanje njihovih težav, ki ogrožajo preživetje celotnega sektorja. Vzdušje ostaja napeto, saj so pretekle demonstracije že vodile do fizičnih obračunov s policijo.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Grška vlada je v sodelovanju s socialnimi partnerji napovedala obsežne spremembe na področju plač v zasebnem sektorju, ki bodo stopile v veljavo leta 2026. Po trenutnih načrtih se bo minimalna plača povišala na več kot 880 evrov, kar odraža prizadevanja države za izboljšanje življenjskega standarda po dolgotrajnih obdobjih varčevanja. Za določene kategorije zaposlenih bi povišanja lahko dosegla celo med 15 in 20 odstotki, kar predstavlja enega največjih skokov v zadnjih letih. Ključni element napovedanih sprememb je ponovna uvedba in razširitev kolektivnih pogajanj, s katerimi želijo oblasti doseči, da bi kolektivne pogodbe zajele čim večje število gospodarskih panog. Pričakovanja javnosti in socialnih partnerjev so izjemno visoka, saj naj bi novi ukrepi spodbudili gospodarsko rast in povečali kupno moč prebivalstva. Izvajanje prvih korakov te reforme se bo po napovedih začelo že v prihodnjih mesecih, ko bodo dorečeni končni okvirji sporazuma med vlado in sindikati.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Grška vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno molčita o ameriškem napadu na Venezuelo. KKE je nemudoma organizirala ljudsko mobilizacijo s shodi v Grčiji in tujini proti imperialističnemu posredovanju ZDA v Venezueli. Politične stranke, skupine in družbene organizacije so izrazile solidarnost z venezuelskim ljudstvom in obsodile intervencijo kot kršitev mednarodnega prava. Potekal je pohod proti ameriškemu veleposlaništvu.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano Kostas Tsiaras je v pogovoru za televizijo ERTNEWS pozval kmete h konstruktivnemu dialogu in poudaril, da mora prevladati zdrava pamet. Minister je izrazil upanje, da bodo kmetje razumeli, da je pogajalska miza edini način za reševanje njihovih težav in zahtev. Po njegovih besedah je vlada že naredila konkretne korake in se odzvala na številne zahteve kmetijskega sektorja, vendar so nadaljnji premiki odvisni od pripravljenosti na pogovor. Tsiaras je izpostavil, da sta stabilnost in vzajemno razumevanje ključna za dolgoročno reševanje odprtih vprašanj v kmetijstvu. Čeprav kmetje napovedujejo stopnjevanje protestov, grška vlada vztraja pri stališču, da rešitve niso mogoče s cestnimi zapaporami, temveč z argumentirano razpravo o finančnih zmožnostih države in kmetijski politiki Evropske unije. Minister je ob tem podčrtal, da so interesi kmetov in države v osnovi povezani.

Grški kmetje so za nedeljo v Malgari pri Solunu sklicali vsesplošno konferenco, na kateri bodo predstavniki kmetijskega sektorja odločali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti. Trenutne razmere na cestah v severni Grčiji so sicer stabilne, saj promet poteka nemoteno, vendar kmetje čakajo na uradne smernice svojega krovnega organa. Srečanje, ki se bo začelo ob 12. uri, velja za ključno točko gibanja, saj se pričakujejo predlogi za znatno stopnjevanje blokad po vsej državi. Na konferenci bodo delegati obravnavali dve glavni smeri delovanja: bodisi takojšnjo poostritev ukrepov na nacionalni ravni bodisi prepustitev končnih odločitev lokalnim odborom na posameznih cestnih blokadah. Gibanje, ki traja že več kot mesec dni, korenini v nezadovoljstvu zaradi kmetijske politike in visokih stroškov pridelave. Odločitve, sprejete v Malgari, bodo neposredno vplivale na pretočnost ključnih prometnih žil v Grčiji v začetku leta 2026.

Grški podpredsednik vlade Kostis Hadžidakis je kmetom sporočil, da po njegovem mnenju nimajo več opravičil za izogibanje dialogu s predsednikom vlade. Hadžidakis je v objavi na družbenih omrežjih poudaril, da je bilo kmetom v letu 2025 prek različnih vladnih mehanizmov, vključno z organizacijo OPEKEPE, ministrstvom za finance in zavarovalnico ELGA, izplačanih skupno 3,82 milijarde evrov. Ta znesek predstavlja rekordno visoko raven finančne podpore kmetijskemu sektorju v zadnjih letih. Vlada s temi podatki utrjuje svoje stališče v pogajanjih s kmeti, ki v zadnjem obdobju krepijo svoje protestne aktivnosti. Hadžidakis meni, da so obsežna proračunska sredstva zadosten dokaz vladne podpore, zato kmete poziva, naj se namesto blokad in protestov raje odločijo za konstruktiven pogovor o prihodnosti sektorja. Po navedbah vlade so bile izpolnjene ključne finančne zahteve, kar naj bi odprlo pot za reševanje drugih odprtih vprašanj za pogajalsko mizo.

Kljub praznikom so grški kmetje nadaljevali z blokadami in protesti, s čimer so pokazali odločenost za nadaljevanje boja. Prejemajo podporo sindikatov delavcev in samozaposlenih. Diamanto Manolakou, poslanka KKE, je poudarila, da bi morala vlada začeti resen dialog s kmeti.

V Grčiji je 1. januarja 2026 začela veljati nova zakonodaja, ki korenito spreminja disciplinski postopek in sistem sankcij za zaposlene v javnem sektorju. Zakon 5225/25 prinaša strožji režim odgovornosti, širi nabor disciplinskih kršitev ter predvideva ostrejše kazni za kršitelje. Reforma je usmerjena v modernizacijo državne uprave in vzpostavitev jasnejših meja pri opravljanju službenih dolžnosti. Nova pravila prinašajo preoblikovan okvir, s katerim želi vlada izboljšati učinkovitost javne uprave in povečati odgovornost uradnikov. Po navedbah poročil zakonodaja uvaja novo obdobje za javni sektor, kjer so disciplinske sankcije neposredno vezane na stopnjo kršitve delovnih dolžnosti. Ukrep predstavlja pomemben korak v prestrukturiranju grškega državnega aparata, ki je bil v preteklosti pogosto tarča kritik zaradi neučinkovitosti.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja svojih protestnih dejavnosti novoletno noč preživeli na cestnih blokadah v bližini Nikeje v Tesaliji. Namesto v domovih so kmetje s svojimi družinami in lokalnimi prebivalci organizirali praznovanje na prostem ob postavljenih traktorjih, kjer so ob glasbi in hrani opozarjali na svoje zahteve. Dogodek v bližini Larise je bil simboličen izraz vztrajnosti pri zahtevah po boljših delovnih pogojih in državni podpori, ki jih kmetje izpostavljajo že več tednov. Kljub prazničnemu vzdušju so protestniki poudarili, da njihove aktivnosti ostajajo resne, saj so ključne prometne povezave po državi še vedno delno ohromljene. Organizatorji so na praznovanje povabili vse državljane, s čimer so želeli pridobiti širšo javno podporo za svoje cilje. Odločitev, da novoletni večer preživijo na cesti, je neposredna posledica neuspešnih pogajanj z vlado in stopnjevanja napetosti, ki se je razvilo konec decembra.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis je v videonagovoru na družbenih omrežjih predstavil letni pregled grškega gospodarstva za leto 2025. Minister je leto označil za obdobje intenzivnih dogodkov in strukturnih sprememb, ki so po njegovih besedah že začele prinašati vidne rezultate. Pierrakakis je izpostavil sedem ključnih točk vladnega dela, ki so postavile nove temelje za stabilnost države. Po ministrovih napovedih so reforme v letu 2025 pripravile teren za leto 2026, ko naj bi grški državljani in družine občutili še večje izboljšanje življenjskega standarda. V svojem tri minutnem sporočilu je poudaril, da so bili ukrepi usmerjeni v ustvarjanje 'čistega odtisa' v gospodarstvu, kar vključuje fiskalno disciplino in spodbujanje investicij. Vlada se je v tem obdobju osredotočala na premoščanje preteklih gospodarskih izzivov in utrjevanje poti za dolgoročno rast, ki naj bi se v polni meri manifestirala v prihodnjem letu.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je v svojem nagovoru ob prihodu leta 2026 izrazil ostro kritiko trenutne vlade in pozval k korenitim spremembam v državi. Samaras je poudaril, da domovina zahteva resnico in socialno pravičnost, ter opozoril, da se Grčija ne sme več zanašati na prazne komunikacijske strategije, laži in delitve. Po njegovih besedah je novo leto priložnost za odpravo napak preteklosti brez nadaljnjih izgovorov. V svojem sporočilu je Samaras izpostavil potrebo po ohranjanju nacionalne identitete, vrednot in korenin, medtem ko si država prizadeva za gospodarski razvoj in varnost. Pozval je k odgovornemu ravnanju in spoštovanju, ki ne vključuje ponižnosti. Njegove besede odražajo naraščajoče napetosti znotraj grškega političnega prostora, saj nekdanji premier meni, da so državljani utrujeni od trenutnega načina vodenja države in da si zaslužijo Grčijo, ki temelji na upanju in nacionalnem ponosu.

Grški kmetje so novo leto pričakali s protesti in blokadami, vključno z avtocesto E65. Vendar pa so nekateri kmetje iz Halkidike zapustili blokado pri kraju Prasina Fanarija, ker se niso strinjali s predlogom za dialog z vlado in so proteste označili za spodkopane. Vseslovensko srečanje kmetov je bilo napovedano za 4. januarja v Malgari. Igralci so izrazili solidarnost s kmeti na blokadi v Atalanti.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je v televizijskem intervjuju za postajo Action24 poudaril, da vrata za odprt in iskren dialog s kmeti ostajajo odprta, vendar je hkrati ostro obsodil ravnanje nekaterih protestnikov. Mitsotakis trdi, da določene skupine znotraj kmečkega gibanja izvajajo ustrahovanje nad tistimi kolegi, ki si dejansko želijo pogovorov z vlado, z namenom ohranjanja enotne fronte proti oblastem. Po premierjevih besedah gre za namerno blokado komunikacije s strani radikalnejših elementov. Opozicijska stranka Siriza se je na premierjeve izjave odzvala kritično in njegove besede označila za neprimerne glede na trenutno situacijo v kmetijstvu. Napetosti med kmeti in vlado se stopnjujejo zaradi nestrinjanja glede kmetijske politike in subvencij, medtem ko vlada vztraja, da so nekatere zahteve ekonomsko nevzdržne. Mitsotakis je ponovil, da sistematično nasprotovanje brez pripravljenosti na kompromis ne bo prineslo rešitev za težave, s katerimi se kmečki stan spopada.

Grška vlada je drastično zmanjšala socialne prejemke za prosilce za azil, pri čemer je ukinila program, ki je vključeval subvencije za najemnino. Cilj je, da se osebe, ki prejmejo azil, integrirajo v družbo s pomočjo dela, namesto da bi prejemali trajne subvencije. Grčija namerava zmanjšati sredstva za azilne storitve za skoraj 30 odstotkov, pri čemer bodo socialni prejemki zreducirani na "absolutno nujne".

Španski Svet ekonomistov je dvignil svojo napoved gospodarske rasti za Španijo v letošnjem letu na 3 %, kar je nad konsenzom analitikov, ki ga predstavlja panel Funcas s 2,6 %. Revizija navzgor je posledica dobrega stanja domačega povpraševanja in rekordov na trgu dela. Medtem pa v Braziliji poročilo Focus kaže, da mediana napovedi rasti BDP za leto 2025 ostaja stabilna pri 2,16 % že četrti teden zapored.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

V Italiji je potekala splošna stavka v znak solidarnosti z Gazo, ki je ohromila promet in sprožila množične proteste. Na ulice je stopilo na stotisoče ljudi, v Rimu se je zbralo 60.000 protestnikov. Stavka je sledila demonstracijam, ki so potekale 2. oktobra v različnih mestih po svetu.

V Grčiji je okoli 500 protestnikov v Pireju protestiralo proti prihodu izraelske križarke, pri čemer je policija preprečila dostop do pristanišča. Grška vlada je izrazila nezadovoljstvo zaradi teh pro-palestinskih protestov, ki po mnenju vlade škodujejo ugledu države in ogrožajo strateško zavezništvo z Izraelom. Protesti proti izraelski akciji v Gazi so potekali tudi v Maroku, kjer so obsodili umor palestinskih novinarjev.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v parlamentarni razpravi obtožil opozicijo "lova na čarovnice" zoper vlado. Razprava se je osredotočala na vlogo parlamenta pri preiskovanju agencije OPEKEPE, odgovorne za izplačevanje kmetijskih sredstev EU, ki je bila vpletena v škandal. Vlada se je branila pred obtožbami opozicije o prikrivanju škandala, ki je pretresel administracijo Kyriakosa Mitsotakisa.

Predsednik PASOK-a, Nikos Androulakis, je prek videa na TikToku ostro kritiziral vlado in premierja Mitsotakisa zaradi naraščajočih cen trajektnih vozovnic. Poudaril je, da si polovica Grkov zaradi visokih stroškov ne more privoščiti niti tedenskih počitnic. Kot primer je navedel potovanje iz Pireja na Rodos za štiričlansko družino z osebnim avtomobilom in kabino, ki stane 984 evrov, kar predstavlja 84 % povprečne plače, s čimer so kratke počitnice prav tako nedosegljive.

Sindikati in organizacije iz Kavale so se sestali 23. julija, da bi organizirali odgovor na zakone, ki naj bi uvajali 13-urno delo in spremembe v javni upravi. Medtem so parlamentarne stranke kritizirale vlado glede upravljanja s požari, predlagale pomoč prizadetim in zahtevale odgovornost na nacionalni ravni.

Grška vlada je pod udarom kritik zaradi podpore poslovnim interesom na račun delavcev, kar naj bi se odrazilo v zakonu o nacionalnih carinah. Poleg tega je bil predstavljen predlog zakona o "varnosti" univerz, ki naj bi kriminaliziral sindikalno dejavnost v korist poslovnega delovanja, še posebej v kontekstu vojnega gospodarstva. Dogodek ob obletnici obnove demokracije v predsedniški palači naj bi kljub svečani priložnosti potekal v napeti atmosferi.

Grška vlada je v sredo predstavila novo strategijo upravljanja z vodo, odziv na izredno nizke vodostaje, ki jih povzroča vročinski val s temperaturami do 45 stopinj Celzija. Huda suša in rekordno nizki vodostaji so namreč problem, s katerim se Grčija spopada od nedavnega začetka vročinskega vala.

Več sto propalestinskih protestnikov na grškem otoku Syros je uspešno preprečilo izkrcanje približno 1.600 izraelskim turistom z ladje za križarjenje Crown Iris v pristanišču Ermoupolis. Incident, ki ga je grška vlada obsodila, je povzročil, da je ladja, ki je v lasti izraelskega podjetja Mano Maritime, spremenila pot in se namesto tega odpravila na Ciper. Protestniki so mahali z velikimi palestinskimi zastavami in vzklikali slogane, kot je 'Svoboda za Palestino'.

Grčija in prestolnica Bližnjega vzhoda sta se ta teden spopadli z ekstremnimi vročinskimi valovi, s temperaturami, ki so dosegle 43 °C v Grčiji in presegale 40 °C na Bližnjem vzhodu. Grška vlada je uvedla nujne ukrepe za zaščito prebivalstva, medtem ko je bližnjevzhodna prestolnica bila prisiljena zapreti za en dan, prebivalcem pa so svetovali, naj ostanejo v zaprtih prostorih.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.

Grška vlada je napovedala sveženj ukrepov v vrednosti 1,5 milijarde evrov, ki bo vključeval davčne olajšave, stanovanjske spodbude in regulacijo posojil v švicarskih frankih. Ti ukrepi naj bi bili objavljeni septembra. Poleg tega se je ugotovilo, da se dve tretjini zaposlenih diplomantov soočata z neusklajenostjo med svojimi veščinami in delovnimi mesti.

Pariško prizivno sodišče je odločilo o izpustitvi libanonskega komunističnega revolucionarja Georga Ibrahima Abdallaha po 41 letih zapora. Medtem so se v Grčiji nadaljevale delavske akcije proti predlaganemu 13-urnemu delovniku, študentske organizacije pa so protestirale proti sodelovanju Univerze Zahodne Atike z izraelsko orožarsko industrijo. Zdravstveni delavci so opozorili na kritične razmere v bolnišnicah na otokih, posebej med poletjem. V športnem svetu je incident na tekmi v vaterpolu na Hiosu, kjer so verbalno napadli 13-letne igralce, sprožil ogorčenje, medtem ko so se ponovno pojavili posnetki, ki hranijo teorije zarote o pristanku Apolla 11 na Luni, kar je razjasnil Buzz Aldrin. Zanimivo je tudi poročilo o nenavadnem prijateljstvu med ocelotom in oposumom v amazonskem pragozdu.