Misija Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS) je obsodila uboj svojega sodelavca v Wauu in pozvala k takojšnji preiskavi. Sodelavca so varnostne sile pridržale 15. decembra, misija pa je bila v stiku z lokalnimi oblastmi glede njegove izpustitve. Generalni sekretar ZN je prav tako obsodil uboj in pozval k privedbi odgovornih pred roko pravice.

Generalni sekretar ZN António Guterres se je v Dohi srečal s katarskim premierjem šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom Al Thanijem, kjer je izrazil hvaležnost Katarju za posredovanje pri prekinitvi ognja v Gazi in pozval k politični viziji palestinske države. Katarski premier je za CNN izjavil, da bi morale mednarodne sile, ki bodo nameščene v Gazi v skladu z načrtom prekinitve ognja, zagotoviti, da Palestinci in Izraelci ne bodo ogrožali drug drugega, in da bi morale imeti jasno določen mandat.

V Jeruzalemu so izraelski naseljenci in ultraortodoksni Judje, pod zaščito izraelske policije, vdrli v kompleks mošeje Al-Aksa. Agencija Wafa poroča o več desetih Izraelcih, ki so izvedli vdor, medtem ko je jeruzalemsko guvernerstvo potrdilo, da je v dvorišča vstopilo 465 Izraelcev. Združene države Amerike so Združenim narodom predlagale mednarodne sile za Gazo, generalni sekretar ZN Guterres pa poziva k ustavitvi kršitev prekinitve ognja.

Samia Suluhu Hassan je prisegla za drugi mandat kot predsednica Tanzanije po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali nasilni protesti. Volitve so bile sporne, dve glavni tekmici pa sta bili izločeni iz kandidature. Slovesnost je potekala ob strogih varnostnih ukrepih, opozicija pa jo je označila za prevaro.

Predsednica Samia Suluhu Hassan je prisegla na svoj prvi izvoljeni mandat po zmagi na volitvah, ki so sprožile smrtonosne proteste. Opozicijska stranka je zavrnila izide volitev, na katerih je Hassan prejela skoraj 98 % glasov. Predsednica je za nasilje po volitvah okrivila zunanje dejavnike.

V Tanzaniji se širijo protesti, medtem ko volilne oblasti štejejo glasove na spornih predsedniških volitvah. Skupine za človekove pravice in opozicijske figure trdijo, da je volitve zasenčilo ozračje strahu.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth objavil, da sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta. Giorgia Meloni je dogovor pozdravila kot izjemno novico, ki odpira pot prekinitvi ognja v Gazi, izpustitvi vseh talcev in umiku izraelskih sil na dogovorjene linije.

Hamas je uradno sporočil, da sprejema pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi in je pripravljen na izmenjavo ujetnikov. Iz Hamasa so sporočili, da so pripravljeni razjasniti vsa vprašanja v zvezi z načrtom. Svet se je pozitivno odzval na odziv Hamasa.

Med Netanjahujevim govorom v Generalni skupščini ZN so se v New Yorku zbrali protestniki. Netanjahu se je v govoru obrnil na talce in obljubil njihovo vrnitev domov. Delegacije so ga ob začetku govora izžvižgale in ga zapustile. Generalmajor David Zini je bil imenovan za novega vodjo izraelske notranje obveščevalne službe Shin Bet.

Generalni sekretar Združenih narodov je svetovne voditelje pozval, naj izberejo prihodnost, kjer bo vladavina prava premagala surovo moč in kjer bodo države sodelovale, namesto da bi se borile za lastne interese. Opozoril je na naraščajoče izzive globalnemu miru in napredku, izpostavljajoč nevarnost »doba nepremišljenih motenj in neusmiljenega človeškega trpljenja«.

Spletna stran honestreporting.com kritizira poročanje tujih medijev o terorističnem napadu na križišču Ramot v severnem Jeruzalemu, pri čemer izpostavlja domnevno napačno lociranje napada v bližini naselbin in dvom o njegovi teroristični naravi. Poudarjajo, da pri namernih terorističnih dejanjih, usmerjenih v nedolžne civiliste, ne bi smelo biti moralne dvoumnosti. Hkrati pa je v Veliki Britaniji policija aretirala skoraj 900 ljudi, ker so izrazili podporo skupini Palestine Action, ki jo je London označil za teroristično organizacijo. Britanska zakonodaja prepoveduje izražanje naklonjenosti tej skupini.

Po strelskem napadu v Jeruzalemu je Izrael zaostril kolektivno kaznovanje na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uničevanjem domov palestinskih napadalcev. Ukinili so tudi dovoljenja za delo stotinam sorodnikov palestinskih napadalcev. V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 35 Palestincev.

Donald Trump je ponovno zagrozil Rusiji s sankcijami zaradi vojne v Ukrajini, medtem ko naj bi hekerski dokumenti razkrili, da so zahodne države pripravljene Rusiji ponuditi ozemeljske koncesije v Ukrajini v zameno za napotitev mirovnih sil EU in NATO. Rusija je medtem izvedla največji zračni napad na Ukrajino od začetka invazije leta 2022.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med srečanji kazahstansko-kitajskega poslovnega sveta poudaril Kitajsko kot ključnega soseda, prijatelja in dolgoročnega strateškega partnerja Kazahstana. Razprave so se osredotočale na trgovino, energetiko in umetno inteligenco, hkrati pa so bile izpostavljene pomembne prihodnje naložbe kitajskih podjetij v Kazahstan.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo pred potovanji v Iran in pozvalo nemške državljane, ki se tam nahajajo, da zapustijo državo. Opozorilo je izdano zaradi zaostritve jedrskega spora in skrbi glede morebitnih povračilnih ukrepov Teherana. Nemško veleposlaništvo v Teheranu trenutno nudi le omejeno konzularno pomoč.

Po ruskih zračnih napadih na Kijev, ki so zahtevali več kot 20 življenj, so se možnosti za mirovna pogajanja zmanjšale. Ruske sile so prodrule v severni del Kupjanska, kar ogroža ukrajinsko vojsko vzhodno od Harkova. Friedrich Merz ne pričakuje več neposrednih pogovorov med Putinom in Zelenskim.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da raje ubija otroke, kot da bi naredil korake k miru, medtem ko so ruski napadi na Kijev povzročili smrt 19 ljudi. Donald Trumpove izjave o vojni v Ukrajini so vplivale na rast cen nafte. Napad na sedež Evropske unije v Kijevu predstavlja novo eskalacijo konflikta. Pogovori med Zelenskim in Putinom v bližnji prihodnosti niso verjetni, saj se obe strani medsebojno obtožujeta o oviranju mirovnih pogajanj. Rusija nadaljuje z napadi na civilne cilje v Ukrajini in nadzoruje približno 20% ukrajinskega ozemlja.

Med protesti zaposlenih proti Microsoftovim pogodbam z Izraelom je bilo na sedežu podjetja v Redmondu aretiranih najmanj 18 ljudi. Protestniki so polili barvo po napisu Microsofta, blokirali most za pešce in poskušali postaviti barikado iz ukradenih miz in stolov.

Južno sudansko zunanje ministrstvo je zanikalo, da bi potekali pogovori z Izraelom o preselitvi Palestincev iz vojnega območja Gaze v Južni Sudan. Agencija Associated Press je pred tem poročala, da je Izrael vodil pogovore z Južnim Sudanom o tej možnosti, pri čemer se je sklicevala na več virov. Poročali so tudi o tem, da Južni Sudan pestijo lakota, državljanske vojne in korupcija.

Generalni sekretar Združenih narodov, Guterres, je obsodil ciljno ubijanje novinarjev v Gazi s strani izraelske vojske in zahteval neodvisno preiskavo. Medtem je bila potrjena smrt novinarjev Al-Džazire, pri čemer izraelska vojska trdi, da je bil eden izmed njih operativni član Hamasa. Poročanje iz Gaze je izjemno nevarno, primer novinarja Al-Sharifa pa kaže na resne kršitve mednarodnega prava.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Agencija Združenih narodov za spremljanje, IPC, je opozorila, da se v Gazi "zdaj odvija najslabši scenarij lakote", zračni prevozi hrane pa niso dovolj za odpravo humanitarne krize. Strokovnjaki ZN za prehransko varnost so potrdili, da se ljudje v Gazi "sooča z lakoto", pri čemer so poudarili, da so nenehni konflikti, množično razseljevanje in skoraj popoln kolaps osnovnih storitev potisnili oblegano enklavo na smrtonosno prelomnico. Generalni sekretar ZN Guterres je kritiziral uporabo lakote kot "orožja vojne" in opozoril, da je odločitev Izraela o "tedenskem povečanju" pomoči daleč od dovolj za zmanjšanje stopnje podhranjenosti. Medtem ko Izrael pristaja na "humanitarne" prekinitve ognja za dostavo pomoči, komentatorji izražajo razočaranje nad majhnim napredkom.

Izraelska vojska je napadla prostore Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Deir al-Balahu v Gazi. Po besedah generalnega direktorja WHO so izraelski evakuacijski ukazi na tem območju zdravstveni sistem Gaze pahnili bližje kolapsu. Generalni sekretar ZN Guterres je izrazil pripravljenost Združenih narodov za povečanje distribucije nujne pomoči v Gazi.