APDEJT.si

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, so novi spopadi povzročili, da je dogovorjena prekinitev ognja ponovno v nevarnosti. V bolnišnici v Gazi so poročali o 33 smrtnih žrtvah zaradi izraelskih napadov.

Izraelska vojska je nadaljevala z zračnimi napadi na Gazo, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje, med njimi enoletna deklica. Skupno naj bi v sredo umrlo najmanj 27 ljudi.

Bar Kupershtein, nekdanji talec Hamasa, je opisal svoje dveletno ujetništvo v Gazi kot 'pekel', vendar kljub temu ohranja optimizem in humor.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) načrtuje cepljenje več kot 40.000 otrok v Gazi proti različnim boleznim, izkoriščajoč nedavno prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom. WHO in njeni partnerji so v prvih osmih dneh že cepili več kot 10.000 otrok, mlajših od treh let.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je podprl odločitev Berlina, da sirskemu naturaliziranemu državljanu odvzame državljanstvo zaradi podpore Hamasu, saj meni, da je ukrep primeren za tiste, ki ne spoštujejo nemškega sistema vrednot. Nemška vlada zaostruje politiko priseljevanja in naturalizacije, medtem ko poteka javna razprava o tem, kdo pripada državi, in narašča podpora skrajni desnici. Sirijec, ki je kot otrok emigriral v Berlin, je po pridobitvi državljanstva na Instagram objavil fotografijo borcev Hamasa z napisom »Heroji Palestine«, zaradi česar so mu nemško državljanstvo odvzeli.

Izraelska vojska je razširila svoje operacije v Gazi, prestopila t.i. 'rumeno črto' v mestu Gaza, kar je povzročilo stisko med palestinskimi družinami na severu. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 32 Palestincev, 88 pa je bilo ranjenih. Pet ljudi, vključno z dojenčkom, je bilo ubitih v četrtek.

Med vojno v Gazi je Izrael uničil 800 let staro palačo Pasha in ukradel več kot 20.000 artefaktov. Kljub prekinitvi ognja Izrael še vedno zadržuje 80 palestinskih zdravstvenih delavcev brez obtožb. Izraelska vojska je bombardirala šotorska naselja in zavetišča v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več kot 30 Palestincev.

V izraelskih zračnih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa ranjenih. Do napadov je prišlo kljub prekinitvi ognja z 10. oktobra. Izrael trdi, da je Hamas ponovno napadel izraelske vojake, in da so bili napadi odgovor na to dejanje. EU podpira mirovni načrt za območje.

Izrael je obtožil Hamas, da je prekinil prekinitev ognja in izvedel nove napade v Gazi, pri čemer je bilo ubitih 25 Palestincev. Obe strani se medsebojno obtožujeta kršitev premirja, ki so ga posredovale Združene države.

V izraelskem napadu v bližini Sidona v Libanonu je bilo ubitih 13 ljudi, več pa ranjenih, so sporočile libanonske oblasti. Izraelski dron naj bi napadel avtomobil v bližini begunskega taborišča. V Gazi je bilo v izraelskih napadih ubitih najmanj 22 ljudi, kljub premirju. Izraelska vojska je potrdila napade kot odgovor na streljanje na njihove vojake s strani teroristov.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake, nameščene v nevtralni coni v Siriji, ob meji med državama, ki sta še vedno uradno v vojnem stanju. Obisk se je zgodil v času, ko so krhke prekinitve ognja s Hezbolahom v Libanonu in Hamasom v Gazi še vedno v veljavi.

V novih izraelskih zračnih napadih na jugu območja Gaze, v bližini Khan Younisa, so umrle najmanj štiri osebe. Skupno število žrtev v zadnjih dveh dneh izraelske ofenzive v Gazi je naraslo na 30. Izraelska vojska je potrdila napade, vendar ne poroča o žrtvah. Ameriški veleposlanik v Izraelu je nasilje nad Palestinci na Zahodnem bregu označil za terorizem, kar dodatno zaostruje razmere.

Izraelski zračni napadi na območju Gaze so zahtevali najmanj 28 palestinskih življenj. Izraelska vojska je izvedla napade na mesto Khan Younes, kjer naj bi, po njihovih trditvah, prišlo do streljanja na izraelske operacije. Hamas je opozoril na nevarno eskalacijo nasilja. Poleg tega je Izrael napadel cilje Hezbolaha v Libanonu, Benjamin Netanyahu pa je obiskal vojake na zasedenem sirskem ozemlju. Število smrtnih žrtev izraelskih napadov od prekinitve ognja je naraslo na 280.

Berlin je odvzel nemško državljanstvo Sirijcu, ki naj bi po pridobitvi državljanstva na Instagramu slavil teroristično organizacijo Hamas. Ta poteza je posledica njegovega ravnanja po naturalizaciji.

Podjetje iz Gaze, ki upravlja obrate za razsoljevanje vode in oskrbuje skoraj polovico prebivalstva, je sporočilo, da je ponovno začelo delovati, potem ko so varnostne sile pod vodstvom Hamasa izpustile zaposlenega, ki so ga pridržale. Podjetje Abdul Salam Yassin, ki oskrbuje več kot milijon ljudi, je sporočilo, da je bila težava rešena in da je zaposleni zdrav.

Izraelski zračni napadi so bili izvedeni na begunsko taborišče v južnem Libanonu, kjer je umrlo 13 ljudi, ter na mesto Khan Younis v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 33 ljudi. Skupno je bilo v Gazi ubitih več deset Palestincev, vključno z ženskami in otroki, s čimer je Izrael že 394. kršil prekinitev ognja.

Izrael je izvedel dodatne zračne napade na Gazo in Libanon, pri čemer naj bi bilo ubitih več deset ljudi. Hamas je obsodil izraelske napade kot nevarno stopnjevanje nasilja. Po poročilih naj bi Izrael kršil prekinitev ognja, ki jo je posredovala ZDA, z izvedbo 393 napadov na Gazo, v katerih je bilo ubitih in ranjenih več sto ljudi.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Varnostni svet ZN je soglasno podprl resolucijo ZDA o načrtu Donalda Trumpa za Gazo, ki predvideva oblikovanje 'Odbora za mir' z mandatom za delitev ozemlja Gaze. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer je visoki predstavnik Osama Hamdan izjavil, da služi izraelskim poskusom izkoreninjenja palestinske stvari. Resolucija ZN naj ne bi izpolnjevala pravic in zahtev Palestincev.

Katar je opozoril, da je premirje v Gazi na robu propada po 24 urah izraelskih napadov. Izraelska letala so bombardirala šotorska naselja in zavetišča za razseljene osebe, medtem ko so vojaki prodirali globlje v mesto Gaza, širili "rumeno črto" in zavzemali več ozemlja. Izrael še vedno zadržuje 80 palestinskih zdravstvenih delavcev brez obtožb, medtem ko so nekatere izpustili med premirjem.

Iran in palestinske odporniške skupine, vključno s Hamasom in Islamskim džihadom, so kritizirale resolucijo 2803 Varnostnega sveta ZN o Gazi. Opozorili so, da resolucija ne ščiti temeljnih pravic Palestincev in lahko poveča regionalne napetosti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da resolucija krši pravice Palestincev in legitimira okupacijo.

Donald Trump je podpisal zakon o razkritju dosjejev Jeffreyja Epsteina in ob tem kritiziral demokrate zaradi njihovih domnevnih dolgotrajnih povezav z zlorabljalcem. Hkrati je grozil republikanskim zakonodajalcem v Indiani, ki so kljubovali njegovim ukazom. Republikanski senator v Indiani je bil že drugič v tednu dni žrtev 'swatting' napada.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

Kljub veljavni prekinitvi ognja je Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je umrlo več kot 20 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla cilje v Gazi.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Savdska Arabija je izrazila pripravljenost za izboljšanje odnosov z Izraelom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije po glasovanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Razpravljalo se je tudi o razlogih, zakaj so ultraortodoksni Judje proti novačenju v izraelsko vojsko.

Izraelski mediji poročajo o protisionistični operaciji v Guš Etzionu južno od Betlehema, ki je povzročila več ranjenih.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Izrael in palestinska uprava sta se strinjala s Trumpovim mirovnim načrtom, ki ga je odobrila Združeni narodi, medtem ko Hamas načrtu nasprotuje. Podrobnosti načrta niso znane, vendar naj bi vključeval določbe o rešitvi dveh držav in varnostnih jamstvih za Izrael.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče v bližini mesta Sidon v južnem Libanonu je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, po nekaterih virih pa celo 15 ali 25. Izrael trdi, da je ciljal na pripadnike Hamasa, ki pa zanika prisotnost v taborišču. Hezbollah naj bi kršil prekinitev ognja, Izrael pa napoveduje napade na Hamas, kjerkoli se nahaja.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Preiskava napada na Rdečo trdnjavo v Delhiju je razkrila, da je teroristična skupina načrtovala napade z droni po zgledu Hamasa. Skupina je poskušala rekrutirati strokovnjake za izboljšanje sistemov orožja, temelječih na dronih in raketah, ter preoblikovati drone v orožje z nameščanjem raketnih eksplozivov. Napadi naj bi potekali v Delhiju, vključno z območji z visoko stopnjo varnosti.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Izraelska nevladna organizacija za človekove pravice je objavila, da je od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev v izraelskih priporih. Organizacija poroča o mučenju, zanemarjanju zdravstvene oskrbe in poziva k mednarodni preiskavi. Ugotovili so, da je najmanj 46 ljudi umrlo v zaporih, 52 pa v vojaškem priporu.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo ZDA o mirovnem načrtu za Gazo s 13 glasovi za, Rusija in Kitajska sta se vzdržali. Resolucija predvideva napotitev okupacijskih sil do decembra 2027, kar ustvarja novo kolonialno upravo, ki jo legitimizira mednarodno pravo.

Hamas in druge palestinske oborožene skupine so zavrnile predlog ameriške resolucije, o kateri naj bi danes glasoval Varnostni svet Združenih narodov. Palestinski odbori upora (PRC), zavezniška frakcija Hamasa, pa so sporočili, da so izraelske tajne sile v bližini mesta Deir Al-Balah v osrednjem Pojasu Gaze ubile enega od njihovih lokalnih vojaških voditeljev.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Na otvoritvi letalskega šova v Dubaju je letalska družba Emirates napovedala naročilo 65 letal Boeing 777-9, katerih skupna cena je ocenjena na 38 milijard dolarjev. S tem nakupom želi družba povečati svojo floto.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.