Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Vrhovno sodišče Kube je nekdanjega ministra za gospodarstvo, Alejandra Gila, obsodilo na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja in vrste gospodarskih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo.

Kubansko električno omrežje je delno propadlo, zaradi česar sta glavno mesto Havana in večji del zahodnega dela države ostala brez elektrike.

V Havani je v starosti 85 let umrl priznani kubanski cineast Manuel Pérez Paredes, soustanovitelj ICAIC in režiser filma El hombre de Maisinicú. Kubanski minister za kulturo, Alpidio Alonso, je izrazil obžalovanje ob njegovi smrti.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

Generalna skupščina Združenih narodov je že 33. leto zapored obsodila ameriški gospodarski embargo proti Kubi. Kljub temu so ZDA tokrat prejele nekoliko več podpore pri svojem stališču.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Izraelski skrajno desni stranki, Otzma Yehudit in Religious Zionism, naj bi glasovali proti nastajajočemu dogovoru med Izraelom in Hamasom glede izpustitve talcev, vendar ne nameravata odstopiti iz vlade. Medtem pa je na Kubi potekal protest pred ameriškim veleposlaništvom v Havani proti vojni v Gazi, kljub napovedanemu premirju in dogovoru o izpustitvi talcev med Izraelom in Hamasom.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o izpustitvi talcev v Gazi, kar bi lahko pripeljalo do konca vojne. Na Kubi so potekali protesti proti vojni v Gazi, medtem ko so v Izraelu praznovali novico o dogovoru. Indonezija je izraelski ekipi prepovedala nastop na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Jakarti.

Legendarna pisateljica, aktivistka in politična zapornica Assata Shakur je umrla v Havani na Kubi v starosti 78 let zaradi naravnih vzrokov. Kubansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Joanne Deborah Byron, znana kot Assata Shakur, umrla 25. septembra 2025. V Seattlu pa javno zdravstvo išče posameznike, ki so bili v stiku z bolnim netopirjem, medtem ko The Stranger poroča o morebitnem sončnem vremenu in napoveduje deževno obdobje.

Assata Shakur, aktivistka za osvoboditev temnopoltih in nekdanja pripadnica Črne osvobodilne vojske, je umrla v Havani na Kubi v starosti 78 let. Shakurjeva je leta 1979 pobegnila iz ameriškega zapora, kjer je prestajala dosmrtno kazen zaradi umora policista v New Jerseyju leta 1973, in dobila politični azil na Kubi. Kubanske oblasti so kot vzrok smrti navedle zdravstvene težave in visoko starost.

Kubanska glasbena scena doživlja preporod z novo generacijo glasbenikov. Najstnika Fabio in Diego Abreu sta del tega vala in s svojo interpretacijo tradicionalnega jazza navdušujeta občinstvo v Havani. Brata, stara 19 in 17 let, s svojo strastjo in talentom prispevata k oživitvi kubanske glasbene dediščine.

V tragični nesreči, v kateri sta umrli sestri Elvisa in Rozina Dhimaku, je bila hudo poškodovana 24-letna Antonela Zhupa, ki se zdravi v bolnišnici v Tirani. Policija je aretirala 23-letnega Kevija Norro, voznika vozila Audi, ki je povzročil nesrečo in je bil pod vplivom alkohola.