Francoska nacionalna skupščina je sprejela predlog zakona o financiranju socialne varnosti za leto 2026 s tesno večino 247 glasov za in 234 proti. Zakon med drugim obravnava pokojnine in nadomestila za bolniško odsotnost. Sprejetje proračuna je pomemben korak, saj vlada nima večine v parlamentu.

Premier Sébastien Lecornu se je soočil z negotovim glasovanjem o proračunu socialne varnosti za leto 2026 v državnem zboru. Kljub zagotovljeni podpori socialistov je obstajala nevarnost, da ga bodo zapustili drugi podporniki, medtem ko so ekologi nakazali možnost vzdržanosti pri glasovanju.

Državni zbor je sprejel del proračuna za socialno varnost, ki se nanaša na prihodke. Za je glasovalo 166 poslancev, proti pa 140. Kljub razhajanjem znotraj večine je vlada začasno oddahnila. Celoten predlog zakona o financiranju socialne varnosti bo poslancem predložen v torek.

Francoski poslanci bodo 19. januarja obravnavali predlog zakona, ki ga je predlagala poslanka stranke Renaissance, Laure Miller, in ga podpisalo 121 poslancev, med njimi 90 iz Macronove skupine EPR ter izvoljenci MoDem, Horizons, LR, PS, komunistov in skupine Liot. Predlog zakona predvideva prepoved uporabe družbenih omrežij za osebe, mlajše od 15 let.

Gabriel Attal je pozval predsednika stranke Horizons, Édouarda Philippa, naj mobilizira svoje sile za sprejetje proračuna. Attal je to izjavil v četrtek zjutraj v intervjuju za RTL.

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe je predlagal obsežen "davčni dogovor" s francoskimi podjetji, ki vključuje 50 milijard evrov znižanja davkov v zameno za enakovredno zmanjšanje državnih pomoči. Cilj tega ukrepa je spodbuditi proizvodnjo in povečati konkurenčnost podjetij. Philippe obljublja, da bo država znižala svoje izdatke v zameno za 250 milijard evrov v petih letih.

Alžirska delegacija pri ZN se je odločila, da ne bo glasovala o resoluciji o Zahodni Sahari, ki podpira maroški avtonomni načrt. Alžir je pojasnil svojo odločitev in poskušal zmanjšati uspeh Rabata, medtem ko je Fronta Polisario kritizirala maroško interpretacijo besedila. Varnostni svet ZN je podprl maroški avtonomni načrt za Zahodno Saharo, kjer že pol stoletja traja konflikt med Rabatom in separatisti Fronte Polisario, ki jih podpira Alžirija. Alžirska diplomacija naj ne bi bila dovolj prefinjena in naj bi igrala sama proti vsem.

Stranka Marine Le Pen, RN (Rassemblement National), je v francoskem parlamentu dosegla zgodovinsko zmago, saj je bil sprejet njen predlog resolucije, ki kritizira francosko-alžirski sporazum iz leta 1968. Ta sporazum alžirskim državljanom zagotavlja posebne pogoje za vstop in bivanje v Franciji. Resolucijo so podprli poslanci desničarskih strank Les Républicains in Horizons, k sprejetju pa je prispevala tudi odsotnost številnih poslancev iz vrst večine.

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Stranka Renaissance je za županske volitve v Parizu potrdila podporo Pierre-Yvesu Bournazelu iz stranke Horizons Édouarda Philippa. Ta odločitev je povzročila razkol znotraj stranke, saj je del članstva podpiral Rachido Dati. Bournazel napoveduje, da bo 'premešal karte' v mestni politiki.

Vlada premierja Lecornuja se je soočila z dvema glasovanjema o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki LFI in RN. Poslanci so zavrnili predlog LFI z 18 glasovi razlike. Trije poslanci LR so glasovali za predlog RN. Socialisti so se vzdržali glasovanja o nezaupnici po obljubi o suspenzu pokojninske reforme.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki v parlamentu napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme, sprejete leta 2023. S to potezo si je zagotovil podporo Socialistične stranke (PS), ki se je odločila, da ne bo podprla nezaupnice vladi. PS je namreč ocenila, da je s tem dosegla pomembno zmago, saj je prisilila premierja k popuščanju glede sporne reforme.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme. S tem je preprečil možnost vložitve nezaupnice, ki jo je napovedala Socialistična stranka. Minister Marc Fesneau meni, da je s tem možen kompromis.

Republikanci so po glasovanju zavrnili sodelovanje v vladi premierja Sébastiena Lecornuja, a obljubili podporo posameznim zakonskim predlogom. Stranka UDI je napovedala podporo vladi, vendar ne bo sodelovala v njej. Annie Genevard, ministrica za kmetijstvo, ki je odstopila, namerava ostati v Lecornujevi vladi.

Predsednik Macron je pod pritiskom, da imenuje novega premierja, saj mora do ponedeljka predložiti predlog proračuna, sicer grozi politična in gospodarska blokada. Odločitev o tem, kdo bo novi premier, še ni bila sprejeta, krožijo pa različna imena. Marine Le Pen ni bila vključena v pogovore.

Medtem ko premierka Elisabeth Borne razmišlja o začasni ustavitvi pokojninske reforme, da bi rešila politično krizo, Republikanci temu ostro nasprotujejo. Socialistična stranka zahteva zagotovila glede ustavitve reforme. Voditeljica CGT, Sophie Binet, pa je izjavila, da je začasna ustavitev le korak k popolni ukinitvi reforme.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Medtem ko je peticija proti zakonu Duplomb presegla 1,7 milijona podpisov, so se pojavile nepreverjene informacije o domnevni manipulaciji in možnosti večkratnega podpisovanja. Pojavile so se tudi nasprotne peticije v podporo zakonu in kmetijskemu sektorju, ki želijo uravnotežiti javno razpravo. Dve okoljski združenji sta pozvali francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj uporabi svoj vpliv za revizijo besedila zakona, kar odpira možnost ponovnega pregleda spornega zakona kljub nasprotovanju predsednika FNSEA.