Tožilstvo BiH je vložilo obtožnico proti šestim nekdanjim pripadnikom Vojske in Policije Republike Srbske zaradi zločinov nad Bošnjaki v vasi Biljani pri Ključu. Sočasno je bila vložena obtožnica proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu pripadniku Armade BiH, zaradi vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti na območju Žepča.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Hrvati v Podgorici lahko počnejo, kar hočejo, in da je on kriv za vse, vključno s primerom Lora in ladjo Jadran. Dodal je, da se Srbija oborožuje, da bi odvrnila morebitne agresorje, pri tem pa opozoril na sodelovanje Prištine, Albanije in Zagreba pri izdelavi bojnega vozila ‘šota’.

Želite na dopust tja, kamor gredo vsi ostali? Verjetno ne. Pri načrtovanju počitnic igra množični turizem vedno večjo vlogo. Teh deset evropskih destinacij ima le malo ljudi na radarju.

Zagrebaški nadškof v pokoju, kardinal Josip Bozanić, je na Badnjak vodil vigilijo pred praznikom Gospodovega rojstva v Bogoslužnem prostoru bl. Alojzija Stepinca na Kaptolu. V homiliji je Bozanić poudaril, da je Bog želel postati majhen, otrok, da bi bil ljudem čim bližje. Ob koncu je kardinal vsem zaželel blagoslovljen božič ter dejal, da se božja slava širi in utrjuje mir na zemlji.

Več sto Hrvatov je v petek zvečer protestiralo v Gornjem Vakufu – Uskoplju v Bosni in Hercegovini zaradi prepovedi prireditve "Advent v Uskoplju". Protestniki so se zbrali, potem ko je inšpekcija Srednjebosanske županije ob spremljavi policije zaprla adventne hišice in drsališče, ker organizatorji naj ne bi imeli ustreznih dovoljenj.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil zaskrbljenost zaradi poskusov širitve rudnika v osrednji Bosni, ki bi lahko ogrozila obstoj približno 1000 Hrvatov, ki živijo v bližini Gornjega Vakufa-Uskoplja. O tem je obvestil tudi visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Hrvaška vlada je na četrtkovi seji odobrila 1,775.000 evrov za štiri projekte v Bosni in Hercegovini, Sloveniji, ZDA in Belgiji, ki so strateškega pomena za Hrvate zunaj Hrvaške. Ti projekti prispevajo k ohranjanju nacionalne identitete.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ponovil, da preglasovanje Hrvatov v Federaciji BiH resno ogroža stabilnost Bosne in Hercegovine. Izrazil je prepričanje, da bodo Hrvati na prihodnjih splošnih volitvah kljub preteklim izkušnjam, ko je bil Željko Komšić štirikrat izvoljen s glasovi Bošnjakov, uspeli izvoliti svojega člana državnega vrha. Čović je poudaril, da unitarna Bosna ne bo zaživela.

Hrvaška vlada je sprejela odločitev o finančni podpori projektom, ki so strateškega pomena za Hrvate zunaj Hrvaške. Za šest projektov, od tega enega za hrvaško manjšino v Srbiji in pet za Hrvate v Bosni in Hercegovini, je bilo dodeljenih 3,4 milijona evrov.

Raziskava hrvaškega Inštituta za raziskovanje migracij je pokazala, da je velika večina Hrvatov nezadovoljna z navzočnostjo tujih delavcev. Le trije odstotki jih z navzočnostjo tujih delavcev zadovoljni, medtem ko jih večina ne želi za družinske člane, le redki pa bi jih imeli za prijatelje ali sosede.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.

Izseljevanje ostaja pomembna družbena tema na Hrvaškem. Kljub rasti plač in prisotnosti tujih delavcev, mnogi Hrvati odhajajo v tujino zaradi boljših priložnosti in urejenih sistemov. Medtem se pojavljajo kritike glede financiranja srbske manjšine v primerjavi z veteranom vojne za Hrvaško, kar sproža vprašanja o vrednotah države.

Milan Knežević, predsednik Demokratske narodne stranke, je izjavil, da so morali vsi hrvaški navijači, ki so na stadionu pod Gorico skandirali ustaške parole proti Srbom, pred nakupom vstopnic posredovati svoje osebne podatke, ki so sedaj v posesti policije in Nogometne zveze Črne gore (FSCG), ki jim je zagotovila vstopnice. Knežević trdi, da se za vzklike "Ubij Srbina" podeljujejo nagrade, medtem ko se za vzklike "Ubij Turčina" preganja Srbe.

Na prijateljski tekmi med Črno goro in Hrvaško v Podgorici so hrvaški navijači v 16. minuti skandirali "Ubij Srbina" in "Za dom spremni", kar je povzročilo negodovanje in žvižge domačih navijačev. Del črnogorskih navijačev je ob hrvaški himni ploskal, medtem ko so najglasnejši navijači prižigali bakle.

Podgoriška publika je z velikim aplavzom pozdravila hrvaškega selektorja Dalića. Nekdanji nogometaši Zvezde in Partizana so napovedali presenetljivo zmago Črne gore, ki je po sedemnajstih minutah povedla z 2:0. Med tekmo so se pojavile obtožbe o sramotnem vedenju hrvaških navijačev.

Predstavniki Hrvatov v Sloveniji so v hrvaškem saboru izrazili nezadovoljstvo, ker v Sloveniji nimajo statusa narodne manjšine, čeprav so avtohtono prebivalstvo v treh pokrajinah. Opozorili so, da Slovenci na Hrvaškem uživajo vse ustavno zajamčene manjšinske pravice in pozvali k vzpostavitvi ravnotežja. Državna sekretarka Andreja Metelko-Zgombić je zatrdila, da hrvaška diplomacija nenehno pritiska na Slovenijo glede tega vprašanja in da hrvaški premier ob vsakem srečanju s slovenskim kolegom opozarja na to odprto vprašanje.

Navijaška skupina Dinama Zagreb, Bad Blue Boys, je v Vukovarju polepila fotografije četnikov in pripadnikov JNA. V mestu so preprečili tudi izvedbo razstave "Srpkinja, heroina Velike vojne". Dogodki so zaostrili odnose med Hrvati in Srbi v mestu.

Na Hrvaškem ima po podatkih Hrvaške lige za hipertenzijo kar polovica odraslih prebivalcev povišan krvni tlak, zaradi česar je država na vrhu evropske lestvice. Mnogi se te tihe bolezni ne zdravijo, čeprav je lahko usodna, posebej zaskrbljujoče pa je stanje pri ženskah.

Županijsko sodišče v Zagrebu je potrdilo obtožnico proti Dragutinu Ćelapu, nekdanjemu voditelju SDSS v Topuskem, zaradi vojnih zločinov nad civilisti leta 1991. Ćelapa obtožujejo brutalnih zločinov, vključno s hladnokrvnimi uboji traktoristov. Policija ga je že septembra prijavila tudi za vojne zločine, storjene leta 1992, kjer naj bi s snajperjem ubijal Hrvate.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki Mešihata Islamske skupnosti, s katerimi je razpravljal o položaju in pravicah muslimanov na Hrvaškem. Dotaknili so se tudi položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Predstavniki Islamske skupnosti so izrazili zadovoljstvo z doseženo ravnijo pravic muslimanov na Hrvaškem, vključno z verskimi in izobraževalnimi.

Kolumnist Dragan Bursać se je v svojem zapisu zahvalil Črni gori, ker je pokazala, da še obstajajo države, kjer ljudi prepoznavajo po bolečini in ne po etnični pripadnosti. Bursać je izpostavil, da Črna gora ni spraševala, kdo so bili ljudje iz Doma upokojencev v Tuzli, ali so Bošnjaki, Srbi, Hrvati ali drugi.

Slovenska vlada je sprejela odločitev o ukinitvi vinjet na odseku Škofije - Kopar, ki velja za eno najdražjih cestninskih odsekov v Evropi. Ta poteza bo koristila predvsem srbskim turistom in hrvaškim državljanom, še posebej Istranom.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da pričakuje odgovore glede situacije v Naftni industriji Srbije (NIS) konec tega ali v začetku naslednjega tedna. Poudaril je, da govorice o tem, da bodo hrvaški lastniki prevzeli NIS, niso resnične in da se to ne bo zgodilo. Vučić je omenil težke pogovore z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), kjer je bilo vprašanje NIS-a ena od glavnih tem.

Milorad Dodik je zavrnil očitke, da je SNSD ovira na evropski poti BiH, in ponovil, da vidi prihodnost BiH v treh entitetah. Dodal je tudi, da bi se morala Federacija BiH razdeliti na dva entiteta. Dragan Čović je izjavil, da se partnerski odnos med HDZ in SNSD na državni ravni nadaljuje do naslednjih volitev in da je HDZ zavezan dogovoru.

Perujski škof Siro Kispe Lopez je odstopil s svojega položaja po preiskavi Vatikana, ki je potrdila obtožbe, da je imel 17 ljubic, med njimi tudi redovnico. Škandal je izbruhnil, ko so nekatere od žensk izvedele druga za drugo, kar je vodilo v odkrit spor in razkrilo celotno afero. Škof je odstopil papežu Lavu XIV.

Slovenske gore in hribi so bili priča prvim obilnim snežnim padavinam te jeseni, kar je povzročilo izdajo oranžnega opozorila. Snežne padavine so prizadele celotno državo in ustvarile zimsko vzdušje.

Gorska reševalna služba Slovenije (GRZS) išče tri hrvaške planince, ki jih je v nedeljo zasul plaz na gori Tosc v Julijskih Alpah. Reševalci iz Radovljice, Bohinja in Jesenic se soočajo s težkimi pogoji zaradi globokega snega, ki otežuje dostop do območja nesreče, ki leži na nadmorski višini 2275 metrov.

Reševalne ekipe v Sloveniji so našle truplo enega od treh hrvaških planincev, ki jih je odnesel snežni plaz. Iskanje preostalih dveh planincev se nadaljuje, vendar ga otežuje slabo vreme. V reševalni akciji sodeluje okoli 60 ljudi.

V Julijskih Alpah v Sloveniji je lavina pod vrhom Tosca zasula tri hrvaške planince. Po poročanju medijev je v teku obsežna reševalna akcija, v kateri sodelujejo policija in gorski reševalci. Zaradi slabe vidljivosti in sneženja je iskanje oteženo. Hladna fronta je namreč prinesla snežno mejo do okoli 800 metrov nadmorske višine.

Hrvaška vlada je v Gučoj Gori v osrednji Bosni podpisala pogodbe za 286 projektov v skupni vrednosti 9,5 milijona evrov, ki so namenjeni pobudam za Hrvate v Bosni in Hercegovini. Namen pomoči je, da se Hrvatom omogoči obstoj v BiH, da jim ne bi bilo treba oditi v Evropsko unijo oziroma na Hrvaško. Sredstva naj bi pustila globoke sledi.

V spominskem parku Kampor na otoku Rab je potekala slovesnost ob 82. obletnici osvoboditve italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča iz druge svetovne vojne. Glavnina internirancev je bila Slovencev, Hrvatov in Judov. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za obrambo Borut Sajovic.

Na Instagramu je Taste Atlas objavil video, v katerem je gibanico predstavil kot srbsko specialiteto, kar je sprožilo razpravo med Srbi in Hrvati. Čeprav je gibanica priljubljena tudi v državah, kot so Hrvaška, Slovenija in Severna Makedonija, jo pogosto povezujejo s Srbijo. Gre za tradicionalno jed, podobno piti, ki združuje tanko testo s kremasto mešanico sira in jajc, lahko pa je tudi sladka ali slana, odvisno od regije in okusa.

Predsednik Narodne skupščine Republike Srbske, Nenad Stevandić, je izjavil, da Republika Srbska ni naklonjena vojni, vendar ne sprejema okupacije kot miru. Ponudil je dogovor Bošnjakom in Hrvatom ter skupno delovanje za ohranitev miru v BiH in prispevek k regionalni in evropski stabilnosti. Poudaril je, da Republika Srbska ne more privoliti v situacijo, kjer nima pravice odločati o sebi in izbirati svojih predstavnikov, medtem ko bi te pravice imeli drugi, ki jo ogrožajo.

Po podatkih Eurobarometra večina Avstrijcev nasprotuje sprejetju novih držav v Evropsko unijo. Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger sicer podpira hitro širitev EU na Zahodni Balkan, vendar se večina Avstrijcev s tem ne strinja. To je bila tudi osnova za razpravo ministrov za evropske zadeve EU v Kopenhagnu.

Predsednik HDZ BiH in Hrvaškega narodnega sabora, Dragan Čović, je izjavil, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za hrvaškega člana predsedstva BiH. Izrazil je pričakovanje, da bodo Bošnjaki prenehali s prakso preglasovanja Hrvatov. Čović je to izjavil v pogovoru za RTV HB.

Dragan Čović, predsednik Hrvatskega narodnega sabora Bosne in Hercegovine (HNS BiH) in HDZ BiH, je v Mostarju vodil obeleževanje 32. obletnice ustanovitve "Hrvatske Republike Herceg-Bosne", pri čemer je izjavil, da je Herceg-Bosna "sačuvala Bosno i Hercegovinu". Hkrati se pojavljajo razprave o razlogih za ukinitev Herceg-Bosne, pri čemer nekateri poudarjajo, da se bo vrnila.

V kampu Povljana na Pagu je v nedeljo zgodaj zjutraj izbruhnil množični pretep, v katerem je sodelovalo sedem moških. Policija je pridržala tri hrvaške državljane, dva srbska državljana, enega državljana Črne gore in enega državljana Bosne in Hercegovine zaradi kršitve javnega reda in miru. Po končani preiskavi so jih pripeljali na zadrsko sodišče.

Po prepiru v kavarni je v kampu na Pagu izbruhnil množični pretep, v katerem so sodelovali trije hrvaški državljani, dva srbska državljana, državljan Črne gore in državljan Bosne in Hercegovine. Policija je po končani preiskavi na prekrškovni oddelek občinskega sodišča v Zadru pripeljala sedem moških zaradi kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir.

Po fizičnem obračunu v Umagu, v katerem so bili poškodovani štirje slovenski državljani, je policija pridržala dva hrvaška državljana, medtem ko tretjega še išče. V spopad je bil vpleten tudi lastnik lokala, enega od poškodovanih Slovencev pa so lažje poškodovali.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.

Po podatkih Državnega zavoda za statistiku se je v zadnjih treh letih na Hrvaško vrnilo okoli 30.000 Hrvatov, ki so pred tem živeli in delali v tujini. Po vrnitvi se pogosto odločajo za odprtje obrti ali podjetij, predvsem v gradbeništvu, storitvenih in tehničnih dejavnostih, pri čemer koristijo različne podporne ukrepe.

Razkrito je bilo, da neizobražena, a očitno bahata provincialna oseba ne ceni umetnosti tako kot znanost ali obrt. Finska, znana kot najsrečnejša država na svetu, a tudi ena najdražjih v Evropi, privablja Hrvate z visokimi plačami, povprečno 4.200 evrov.

Ekstremni politik Sanin Musa je napovedal množično zbiranje muslimanov v Širokem Brijegu v Bosni in Hercegovini, zaradi domnevnega incidenta. Musa je na družbenih omrežjih objavil, da je zbirno mesto v Jablanici, od koder naj bi se udeleženci v četrtek ob 11. uri odpravili proti Širokemu Brijegu. Lokalni mediji poročajo o "muslimanski invaziji" in izpostavljajo, da je večina prebivalstva Širokega Brijega hrvaške narodnosti in katoliške vere.

Hrvati v Avstraliji so praznovali obletnico Operacije Nevihta, ko so leta 1995 na kninsko trdnjavo izobesili hrvaško zastavo. Praznovanje je potekalo po vsem kontinentu, od Pertha do Melbourna, Sydneya in Brisbanea. Spomin na ta čas je prežet s tesnobo, strahom in olajšanjem. V Avstraliji živi okoli 250.000 Hrvatov in njihovih potomcev.

Demokratska zveza Hrvatov v Vojvodini (DSHV) je ob 30. obletnici operacije Oluja pozvala k spodbujanju procesov sprave med Hrvati in Srbi ter opozorila, da ne bi smeli oživljati starih delitev in ustvarjati novih nesporazumov. Poudarili so, da so bile žrtve vojn v devetdesetih letih tudi vojvodinski Hrvati. Iz DSHV so sporočili, da ne smemo pozabiti zgodovine, vendar je treba dati prednost prihodnosti in odnosom med državama.

Na Hrvaškem, v Sinju, poteka obeležitev 30. obletnice operacije Oluja, ki jo spremlja koncert Marka Perkovića Thompsona, znanega po promoviranju ustaštva. Hrvaška policija je izdala opozorilo v zvezi s koncertom. Srbski mediji poročajo o »sramotnem« praznovanju ob obletnici operacije, v kateri so bili Srbi pregnani in ubijani.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval Mednarodni rdeči križ k pomoči pri dostavi hrane in medicinske pomoči izraelskim talcem v Gazi. Medtem je izraelski skrajno desničarski minister Itamar Ben-Gvir obiskal kompleks džamije Al Aksa v Jeruzalemu in se tam molil, kar je sprožilo polemike zaradi kršenja sporazuma. V Srbiji pa opozarjajo, da je srbski narod izpostavljen provokacijam in žalitvam.

Viktor Orban želi ustvariti zgodovinsko zavezništvo s Srbi. Jakov Sedlar je v Zadru predstavil dokumentarni film "Oluja, hrvaška zmaga nad zmagami". Miroslav Tuđman je poročal o srečanju z Dudakovićem med operacijo Ljeto-95. Hrvati so razkrili, kdaj so ugotovili, da se bo začela vojna, ko so Srbi začeli odhajati.

Neven Tuševljak, ki je v Bosni in Hercegovini ustanovil prvo agencijo za izobraževanje natakarjev, poudarja, da je delo natakarja več kot le strežba hrane in pijače, saj zahteva komunikacijske in organizacijske sposobnosti. Po njegovih izkušnjah so Hrvati najgalantnejši gostje na Balkanu, medtem ko Slovenci običajno ne puščajo napitnine. Medtem so v Baru v Črni gori julija zabeležili 23.090 registriranih gostov v hotelih in 46.538 v zasebnih namestitvah. Kljub manjšemu številu gostov so se prihodki tamkajšnje turistične organizacije, predvsem od bivalne in turistične takse, povečali za 7,25 odstotka.