Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade izrazil odkrito podporo protivladnim protestom v Iranu in pohvalil pogum tamkajšnjih državljanov. Netanjahu je poudaril, da Izrael z občudovanjem spremlja prizadevanja iranskega ljudstva za svobodo, ter obsodil nasilje režima nad civilisti. Po besedah premierja bi padec sedanje teokratske oblasti v Teheranu odprl pot do ponovne vzpostavitve zanesljivega partnerstva, miru in blaginje med narodoma, ki sta v preteklosti že sodelovala. Ameriški veleposlanik v Izraelu Michael Huckabee je ob tem ocenil, da bi zamenjava režima v Iranu pomenila tudi konec groženj s strani militantnih skupin, kot so Hamas, Hezbolah in Hutiji, ki jih Teheran finančno in vojaško podpira. Huckabee meni, da bi sprememba oblasti v državi omogočila preporod starodavne iranske kulture in stabilizacijo celotne regije, saj bi se s tem prekinilo pokroviteljstvo nad terorističnimi organizacijami. Izraelski zunanji minister Gideon Saar se je pridružil pozivom k podpori demonstrantom in poudaril pripravljenost Izraela na sodelovanje z novo, demokratično iransko oblastjo. Izrael v trenutnih nemirih vidi priložnost za dolgoročno varnostno rešitev, saj iranski režim trenutno neposredno grozi z napadi na Izrael in ameriška oporišča v regiji, medtem ko se protesti v državi kljub represiji širijo.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Jemensko separatistično gibanje, združeno pod okriljem Južnega prehodnega sveta (STC), je v petek uradno razglasilo ustavo za neodvisno državo na jugu Jemna. Ta poteza pomeni dramatično zaostritev dolgotrajnega konflikta v državi in neposredno stopnjevanje napetosti med ključnima regionalnima silama, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo nasprotujoče si frakcije znotraj siceršnje koalicije proti uporniškim Hutijevcem. Separatisti, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov, so od ostalih sprtih strani zahtevali priznanje nove ureditve, kar je Savdsko Arabijo spodbudilo k vojaškemu odzivu. Savdska vojaška letala so v petek bombardirala položaje sil STC v provinci Hadramaut, kjer so separatisti poskušali zasesti vojaške objekte. To dejanje sledi nedavnim dogodkom, ko so borci STC prevzeli nadzor nad dvema južnima provincama in predsedniško palačo v Adnu, zaradi česar so člani mednarodno priznane jemenske vlade pobegnili v Rijad. Medtem ko so Združeni arabski emirati napovedali popoln umik svojih enot, ostaja nejasno, ali bo razglasitev ustave dejansko privedla do vzpostavitve delujoče države ali pa gre zgolj za simbolno dejanje v širšem geopolitičnem merjenju moči.

V Jemnu so se ponovno razplamteli spopadi znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem. Letalske sile pod vodstvom Savdske Arabije so izvedle intenzivno bombardiranje baz južnih separatistov, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 borcev. Napadi so bili usmerjeni na vojaška oporišča v Al Hasi in Sejhunu, kar je potrdil tiskovni predstavnik Južnega prehodnega sveta (STC). Ta organizacija, ki jo podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE), si prizadeva za ponovno ustanovitev neodvisne Ljudske republike Jemen v južnih provincah države. Zadnji incident razkriva globok razkol med Savdsko Arabijo in njenimi zavezniki iz ZAE. Čeprav sta državi sprva sodelovali v boju proti gibanju Ansar Alah (Hutiji), se njuna strateška interesa v Jemnu vse bolj razhajata. Savdska Arabija podpira mednarodno priznani jemenski predsedniški svet, medtem ko ZAE nudijo vojaško in logistično podporo separatistom na jugu. Ta posredni spopad znotraj koalicije dodatno otežuje že tako kompleksno humanitarno in politično krizo v državi, ki traja že več kot desetletje.

V Jemnu so se v zadnjih dneh močno zaostrili spopadi in zračni napadi, kar je neposredna posledica vse globljega razkola med ključnima zaveznicama v regiji, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Koalicija pod vodstvom Rijada je izvedla vrsto letalskih napadov na položaje separatističnih sil, ki jih vojaško in politično podpirajo ZAE. Ta premik pomeni pomembno destabilizacijo znotraj koalicije, ki je bila prvotno ustanovljena za boj proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana. Konfrontacija med zalivskima velesilama glede nadzora nad južnim Jemnom je postavila prihodnost države pod vprašaj. Separatistično gibanje, ki uživa podporo Abu Dabija, je v bliskovitem napredovanju zavzelo ključna ozemlja na jugu, kar je povzročilo razpad enotnega nastopa proti Hutijem. Razmere dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi, ki že več kot desetletje trpi zaradi državljanske vojne, medtem ko se zavezniške sile sedaj spopadajo med seboj namesto s skupnim sovražnikom.

Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Savdska Arabija je izvedla zračni napad na jemensko pristaniško mesto Mukala, kjer je ciljala na pošiljko orožja, ki so jo Združeni arabski emirati (ZAE) namenili separatističnemu Južnemu prehodnemu svetu (STC). Napad označuje kritično zaostritev odnosov med ključnima zaveznicama v jemenski koaliciji, saj je Savdska Arabija neposredno napadla logistične interese svojega regionalnega partnerja. Kot odziv na incident so ZAE napovedali popoln umik svojih vojaških sil iz Jemna, kar bi lahko korenito spremenilo dinamiko večletne državljanske vojne. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je jemenski predsedniški svet, ki uživa podporo Rijada, od Abu Dabija zahteval takojšen umik vseh sil v roku 24 ur in enostransko preklical sporazum o skupni obrambi. Do stopnjevanja prihaja po tem, ko so separatisti pod vodstvom STC, ki jih podpirajo ZAE, prevzeli nadzor nad strateško pomembnima provincama Hadramut in Mahra, vključno s ključno naftno infrastrukturo. Jemen, ki velja za najrevnejšo arabsko državo, ostaja razdeljen med mednarodno priznano vlado v Adnu in uporniškimi Hutiji, ki pod nadzorom Irana obvladujejo prestolnico Sana. Novi separatistični konflikt znotraj prvotne koalicije ogroža stabilnost celotne regije Perzijskega zaliva in strateških trgovskih poti. Čeprav so se neposredni spopadi z uporniškimi Hutiji po letu 2022 nekoliko umirili, notranji razkol med Savdsko Arabijo in ZAE odpira novo fronto, ki dodatno poglablja humanitarno krizo in gospodarski zlom države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi razpad zavezništva lahko vodil v dolgotrajno nestabilnost na stičišču pomembnih pomorskih poti.

Združeni arabski emirati (ZAE) so po zračnih napadih Savdske Arabije na strateško jemensko pristanišče Mukala pozvali k modrosti in zadržanosti. Napadi so se zgodili v času zaostrenih odnosov znotraj koalicije, saj Rijad obtožuje Abu Dabi podpore separatističnim silam na vzhodu Jemna, ki so v zadnjem času okrepile svojo ofenzivo. UAE so ostro zavrnili savdske trditve o pošiljanju orožja separatistom in spodbujanju napadov na jemensko vlado, pri čemer so uradne izjave Rijada označili za polne netočnosti in nepravičnih obtožb. Napetosti med nekdanjima tesnima zaveznicama ogrožajo krhko vojaško koalicijo, ki se bori proti uporniškim Hutijem. Savdska Arabija vztraja pri zahtevi, da se sile pod vplivom ZAE umaknejo s separatističnih območij, kar Abu Dabi zavrača kot neutemeljeno pogojevanje. Stopnjevanje sovražnosti med dvema ključnima silama v regiji bi lahko vodilo v nov val nestabilnosti v Jemnu in poglobilo humanitarno krizo v državi, ki jo že desetletje pretresa državljanska vojna.

Najnovejši zračni napadi na strateško pomembna pristanišča v Jemnu so sprožili vprašanja o novi fazi stopnjevanja konfliktov v tej državi. Napadi so se zgodili v času, ko se v regiji krepijo varnostna tveganja, kar bi lahko ogrozilo stabilnost celotnega Arabskega polotoka. Čeprav Savdska Arabija in Združeni arabski emirati v Jemnu uradno delujejo kot zavezniki v boju proti uporniškim Hutijem, se pojavljajo ugibanja o morebitnem nastanku nove fronte med samimi zavezniki. Analitiki opozarjajo, da bi neusklajenost interesov med ključnimi akterji lahko privedla do odkritega spopada med silami, ki jih podpirata Riad in Abu Dabi. Takšen razvoj dogodkov bi še dodatno poslabšal že tako kritične humanitarne razmere v Jemnu in ohromil ključne oskrbovalne poti preko jemenskih pristanišč. Trenutno stanje odraža krhkost regionalnih zavezništev v boju proti milici Hutijev, ki jo podpira Iran.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Združeni arabski emirati so v torek uradno napovedali popoln umik svojih preostalih vojaških sil iz Jemna. Po navedbah obrambnega ministrstva, ki jih je povzela tiskovna agencija WAM, je bila odločitev sprejeta glede na zadnji razvoj dogodkov v državi. Ta poteza pomeni konec neposredne vojaške vpletenosti države v jemenski konflikt, kjer so bili Emirati ključni zaveznik Savdske Arabije v boju proti hutijevskim upornikom. Do odločitve o umiku prihaja po poročilih o zaostrovanju odnosov med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in Emirati. Jemenska vlada je predhodno razglasila konec sodelovanja z Emirati v vojaški koaliciji. Čeprav so Emirati že v preteklosti zmanjšali svojo prisotnost, trenutna napoved kaže na dokončno preusmeritev njihove regionalne strategije po večletnem posredovanju, ki se je začelo leta 2015.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristanišče Mukala zaradi pošiljke orožja za separatistične sile, ki naj bi prispela iz Združenih arabskih emiratov. Visoki zunanji minister Ishaq Dar se je s savdskim kolegom pogovarjal o regionalnih razmerah.

V Jemnu so se zaostrile napetosti med Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Savdska Arabija je izvedla napad na pristanišče al-Mukalla, kjer so razkladali orožje za separatiste. Jemenski predsedniški svet je zahteval umik emiratskih sil v 24 urah. Saudska Arabija je zagrozila Jemnu z "vojaško operacijo". Razpadlo je zavezništvo s Saudsko Arabijo in ZAE proti Hutijevski milici, pri čemer ZAE podpirajo separatiste na jugu, Saudska Arabija pa podpira oslabljeno vlado.

Jemenska vlada je uradno prekinila obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE) in zahtevala takojšen umik njihovih vojaških sil iz države. Predsednik predsedniškega sveta Rašad al Alimi je v svojem nagovoru sporočil, da zavezništvo med jemensko vlado, Savdsko Arabijo in Emirati v boju proti uporniškim Hutijem ne obstaja več. Ta nepričakovana poteza pomeni močno zaostritev odnosov med nekdanjimi ključnimi zavezniki, ki so se od leta 2015 skupaj borili proti proiranskim upornikom. Prekinitev sodelovanja razkriva globoka nesoglasja znotraj mednarodno priznane koalicije, kar bi lahko bistveno vplivalo na nadaljnji potek jemenske državljanske vojne. ZAE so v preteklosti podpirali predvsem separatistične sile na jugu države, kar je večkrat povzročilo napetosti z osrednjo vlado v Adnu. Odločitev o izgonu emiratskih enot bi lahko spremenila varnostno dinamiko v regiji, zlasti v strateško pomembnem Adenskem zalivu in ob prelivu Bab al Mandeb, kjer so Hutiji v zadnjem času stopnjevali napade na trgovske ladje.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukalla zaradi pošiljke orožja iz ZAE za separatistične sile. Savdska Arabija je nato ukazala enotam ZAE, da v 24 urah zapustijo Jemen. ZAE so kasneje sporočili, da umikajo svoje sile iz Jemna in zaključujejo svojo protiteroristično misijo zaradi spremenjenih varnostnih razmer.

Saudska Arabija je bombardirala jemensko pristanišče Mukala, ker naj bi tam iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) prihajalo orožje za separatiste. Kljub temu, da sta Saudska Arabija in ZAE zaveznici v boju proti Hutijem v Jemnu, se napetosti med državama stopnjujejo.

Savdska Arabija je javno obtožila Združene Arabske Emirate "zelo nevarnih" dejanj v Jemnu in vodila "omejene" zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, pri čemer je ciljala na tujo vojaško podporo. Jemenska vlada je prekinila obrambni pakt z Abu Dabijem in zahtevala umik sil ZAE v 24 urah. ZAE so sporočili, da umikajo svoje preostale protiteroristične enote iz Jemna.

Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.

Hutijski uporniki v Jemnu so sporočili, da bodo izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somaliland obravnavali kot vojaški cilj. Izjava je prišla po tem, ko je Izrael priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, kot prva država na svetu. Po poročanju Middle East Monitorja naj bi Izrael v Somalilandu vzpostavil bazo za boj proti hutijem v Jemnu.

Vodja Hutijev je opozoril, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu obravnavana kot tarča. Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem na Floridi, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi ter grožnjah Irana in Libanona.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Grški varnostnik Vangelis Staridas, ki je preživel napad Hutijev na trgovsko ladjo v Rdečem morju, se je na božič zahvalil vsem, ki so ga podpirali in molili zanj. Staridas je bil skupaj z indijskim varnostnikom rešen po 48 urah v morju po napadu julija letos.

Jemenska vlada, ki je mednarodno priznana, in Hutijevci so dosegli dogovor o izmenjavi posmrtnih ostankov padlih v vojni. Ta poteza je del širšega dogovora o izpustitvi več tisoč ujetnikov. Jemen ostaja razdeljen, severni del pa nadzorujejo Hutijevci.

Jemenska vlada in hutijevski uporniki so po večdnevnih pogovorih v Omanu dosegli dogovor o izmenjavi 2900 ujetnikov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval hutijevce k izpustitvi osebja Združenih narodov, ki ga zadržujejo.

Jemenska vlada in Hutijevci so dosegli dogovor o izpustitvi približno 2900 zapornikov, kar je največja izmenjava v 11-letni državljanski vojni. Prejšnji dogovor je predvideval izpustitev 2700 zapornikov.

Združeni narodi (ZN) so sporočili, da so hutijevci v Jemnu pridržali še deset njihovih uslužbencev, s čimer se je skupno število pridržanih uslužbencev ZN povzpelo na 69. Generalni sekretar ZN je obsodil pridržanja in pozval k spoštovanju mednarodnega prava, da ne bi bile ogrožene humanitarne pomoči.

Misija Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS) je obsodila uboj svojega sodelavca v Wauu in pozvala k takojšnji preiskavi. Sodelavca so varnostne sile pridržale 15. decembra, misija pa je bila v stiku z lokalnimi oblastmi glede njegove izpustitve. Generalni sekretar ZN je prav tako obsodil uboj in pozval k privedbi odgovornih pred roko pravice.

Varnostni svet ZN je na zahtevo več držav razpravljal o razmerah v Ukrajini, pri čemer je bila izpostavljena humanitarna kriza in uničevanje infrastrukture. Grčija je poudarila, da mora imeti Ukrajina pri reševanju konflikta zadnjo besedo. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil samovoljne aretacije 59 pripadnikov osebja ZN v Jemnu s strani Hutijev. V Salvadorju se bo začelo sojenje 13 upokojenim vojakom zaradi pokola skoraj tisoč civilistov leta 1981.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil pripor več deset uslužbencev ZN s strani hutijevcev v Jemnu in pozval k njihovi izpustitvi. Guterres je izrazil zaskrbljenost zaradi prenosa nekaterih primerov na posebno kazensko sodišče in poudaril, da gre za kršitev mednarodnega prava. Trenutno je priprtih 59 uslužbencev ZN, vsi jemenski državljani, poleg številnih pripadnikov nevladnih organizacij, civilne družbe in diplomatskih misij.

Vojni razmere v Jemnu so se zaostrile, saj je separatistična skupina, ki jo podpirajo Združeni arabski emirati, prevzela nadzor nad naftno bogato regijo, kar je povzročilo napetosti in kratkotrajno zaprtje zračnega prostora. Razkol bi lahko razbil protihutijevsko zavezništvo.

Pentagon je poudaril, da je inšpektorjeva ugotovitev, da je imel Hegseth pooblastilo za deklasifikacijo informacij o napadu, potrdila njegovo oprostitev.

Iraška vlada je sprva po pomoti uvrstila libanonski Hezbollah in jemenske Hutije na seznam zamrznitve premoženja, kar je povzročilo zmedo. Premier Mohammed Shia al-Sudani je odredil preiskavo, saj je dejal, da so bile sankcije napaka. Vlada je kasneje preklicala odločitev in priznala, da je šlo za napako, ki je bila storjena pred pregledom.

Po napadu na čoln, v katerem so bili ubiti preživeli, je admiral zanikal, da bi obstajal ukaz 'pobijte jih vse'. Demokrati, ki so bili o dogodku obveščeni in so si ogledali videoposnetek, so izrazili dvome o utemeljitvi Trumpove administracije glede incidenta.

Jemenski hutijevci so izpustili deset preživelih članov posadke tovorne ladje Eternity C, ki so jo julija potopili v Rdečem morju. Izpustitev je potekala ob posredovanju Omana, ki je člane posadke z letalom prepeljal iz Sane v Maskat.

Kljub prvotnim poročilom o tem, da je Irak uvrstil libanonski Hezbolah in jemenske Hutije na seznam terorističnih organizacij ter zamrznil njihovo premoženje, je iraška vlada te navedbe zanikala. Odbor pod nadzorom iraškega Ministrstva za pravosodje je sprva, po navodilih ameriškega Ministrstva za finance, zamrznil premoženje Hezbolaha in Hutijev, vendar je po odzivih na družbenih omrežjih sporočil, da je prišlo do napake. Svet ministrov Iraka je to odločitev preklical. Reuters je poročal, da bo Irak blokiral premoženje skupin, ki jih podpira Iran, vključno s Hezbolahom in Hutiji, vendar je uradna iraška tiskovna agencija sporočila, da bo seznam terorističnih skupin popravljen.

Ameriška vojska je izvedla nov napad na domnevno tihotapsko ladjo v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje. Do napada je prišlo po skoraj treh tednih premora in v času naraščajočih kritik zaradi protidroge kampanje, v kateri je umrlo že več kot 85 ljudi.

Po poročanju medijev nadzorni odbor Pentagona ugotavlja, da je ravnanje ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha z občutljivimi vojaškimi podatki prek skupinskega klepeta v aplikaciji Signal potencialno ogrozilo ameriške vojake. Poročilo o preiskavi te komunikacije naj bi Hegsetha postavilo v slabo luč.

Jemenski Hutiji so izpustili mornarje, ki so bili zadržani od julijskega napada na ladjo Eternity C v Rdečem morju. V napadu, za katerim naj bi stali Hutiji, ki jih podpira Iran, so umrli najmanj štirje ljudje, ladja pa je potonila. Hutiji so med vojno med Izraelom in Hamasom tarča ladij.

Nova preiskava Pentagona je ugotovila, da je obrambni minister Pete Hegseth s pomočjo aplikacije Signal na svoji osebni napravi prenašal občutljive informacije o načrtovanih napadih v Jemnu, s čimer je ogrozil varnost ameriškega osebja in ciljev. Hegseth trdi, da je bil po preiskavi popolnoma oproščen.

Izraelske sile so izvedle več zračnih napadov v Gazi, tudi preko "rumene črte", kar ogroža prekinitev ognja. Ob tem se nadaljujejo nasilni napadi izraelskih naseljencev na Palestince na Zahodnem bregu, ki jih podpira izraelska vojska. Izraelski minister za obrambo Israel Katz je izjavil, da se Izrael ne približuje miru s Sirijo, obtožuje pa tudi Hutije, da delujejo v Siriji. Kljub prekinitvi ognja izraelska vojska nadaljuje z zračnimi napadi in rušenjem hiš v Gazi.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je med obiskom v Paragvaju opozoril, da je socialistični režim v Venezueli ključna točka za prisotnost Hezbolaha, Hamasa in Hutijev v Južni Ameriki.

Posebno sodišče Hutijev v Jemnu je 17 ljudi obsodilo na smrt zaradi domnevnega vohunjenja. Po poročilih naj bi bila usmrtitev javna, obtoženci pa se lahko na sodbo pritožijo.

Sodišče jemenske uporniške skupine Hutijev je obsodilo 17 ljudi na smrt zaradi vohunjenja za Izrael, Združene države Amerike in Savdsko Arabijo. Sodišče v Sani je izreklo kazni v primerih, ki vključujejo vohunske celice, ki so bile del obveščevalne mreže, poroča tiskovna agencija Saba.

Hutiji so napovedali prenehanje napadov na Izrael in plovila v Rdečem morju po prekinitvi ognja v Gazi. Prizadevanja za mirovni načrt so zastala, kar povečuje tveganje delitve Gaze. Obstaja poročilo o dogovoru za borce Hamasa v Rafi, ki naj bi jim omogočil varen izhod iz tunelov. Izraelski minister Ron Dermer je odstopil, ZDA in Izrael pa naj bi se dogovorila o deportaciji 200 borcev Hamasa iz Gaze, kar je izraelski uradnik zanikal. Unicef trdi, da Izrael blokira nujne potrebščine, vključno z injekcijami.

Jemenski Hutijevci so nakazali, da so ustavili napade na Izrael in ladje v Rdečem morju, medtem ko v Gazi velja krhka prekinitev ognja. V pismu brigadam Qassam, ki ga je skupina objavila na spletu, so Hutijevci ponudili najjasnejši znak, da so njihovi napadi prenehali.

Izraelski napad z dronom je zadel vozilo v bližini Baisarijaha v južnem Libanonu in po poročilih lokalnih medijev poškodoval več ljudi. Libanonska državna tiskovna agencija je poročala, da je bil v napadu ubit en človek. Libanonski uradniki so dejanje označili za očitno kršitev sporazuma z 2. novembrom.