Ameriško gospodarstvo je v leto 2026 vstopilo z izrazitim ohlajanjem trga dela, kar potrjujejo najnovejši podatki o zaposlovanju, ki so med najšibkejšimi po letu 2009. V decembru so delodajalci dodali le približno 60.000 novih delovnih mest, s čimer se je skupno število novih zaposlitev v letu 2025 ustavilo pri 670.000, kar je drastičen padec v primerjavi z dvema milijonoma v letu poprej. Čeprav se je stopnja brezposelnosti rahlo spustila na 4,5 odstotka, razmere ostajajo napete, saj podjetja zaradi naraščajočih stroškov, vpliva umetne inteligence in negotovih trgovinskih politik predsednika Donalda Trumpa raje varčujejo, kot da bi širila svoje ekipe. Kriza dostopnosti bivanja in osnovnih dobrin je dosegla vrhunec, saj rekordnih 9,3 milijona Američanov opravlja dve ali več služb, da bi sploh lahko poravnali osnovne življenjske stroške. To predstavlja 5,7 odstotka vseh zaposlenih, kar je najvišji delež v zadnjih 25 letih. Polovica teh delavcev ima visokošolsko izobrazbo, kar kaže na to, da finančna stiska ne prizanaša več niti srednjemu razredu. Medtem ko se administracija hvali s 4,3-odstotno gospodarsko rastjo v tretjem četrtletju, se kritike osredotočajo na visoke carine, ki so s povprečnih 2,4 odstotka narasle na 16,8 odstotka, kar neposredno zvišuje cene življenjskih potrebščin in povzroča pesimizem med volivci. Podobne strukturne težave zaznavajo tudi v drugih regijah, denimo v Pakistanu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in politično nestabilnostjo, kar vodi v tveganje t. i. »izgubljenega desetletja«. Globalna negotovost in strogo varčevanje pod nadzorom Mednarodnega denarnega sklada (IMF) tamkajšnjim gospodinjstvom onemogočata realno rast dohodkov, kar dodatno zaostruje socialne razmere.

Ameriško gospodarstvo je v leto 2026 vstopilo v stanju izrazite stagnacije, saj je bila decembrska dinamika zaposlovanja med najšibkejšimi po letu 2009. Po podatkih ekonomistov je bilo v zadnjem mesecu preteklega leta ustvarjenih le približno 60.000 delovnih mest, kar je zaključilo leto z zgolj 670.000 novimi zaposlitvami, kar je drastičen upad v primerjavi z dvema milijonoma v letu 2024. Stopnja brezposelnosti se je sicer rahlo spustila na 4,5 odstotka, vendar ta podatek ne odraža dejanske stiske prebivalstva. Zaradi visokih življenjskih stroškov in t.i. krize dostopnosti rekordnih 9,3 milijona Američanov opravlja več zaposlitev hkrati, da bi poravnali osnovne življenjske stroške. Politika predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na agresivnih carinah in filozofiji "Amerika prva", je prinesla mešane rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, so carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile negotovost in dvig cen potrošniških dobrin. Podjetja se namesto širitvi posvečajo nadzoru stroškov in uvajanju umetne inteligence, kar dodatno zavira zaposlovanje. Medtem ko Trump trdi, da se je inflacija ustavila, ankete kažejo na naraščajočo zaskrbljenost in pesimizem med volivci glede njihove finančne prihodnosti. Podobni trendi gospodarske negotovosti in pritiska na srednji razred so opazni tudi v Pakistanu, kjer politična nestabilnost in reforme pod nadzorom MDS dodatno hromijo realno rast prihodkov.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil v stanju stagnacije, potem ko je bilo leto 2025 eno najšibkejših obdobij za rast delovnih mest po letu 2009. Po ocenah ekonomistov je bilo decembra ustvarjenih le okoli 60.000 novih delovnih mest, kar je v ostrem nasprotju z dvema milijonoma delovnih mest v letu 2024. Čeprav se je stopnja brezposelnosti decembra rahlo znižala na 4,5 odstotka, podatki razkrivajo globoko negotovost med delodajalci, ki so zaradi naraščajočih stroškov, vpliva umetne inteligence in trgovinske politike administracije Donalda Trumpa praktično ustavili širjenje plačilnih list. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se prebivalstvo sooča s hudo krizo dostopnosti. Rekordnih 9,3 milijona Američanov, kar predstavlja 5,7 odstotka zaposlenih, je prisiljenih opravljati več zaposlitev hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kot so najemnine in hrana. To je najvišja zabeležena številka od začetka vodenja statistike leta 1994. Predsednik Trump medtem vztraja pri trditvah, da je inflacija ustavljena, čeprav kritiki opozarjajo, da njegove carine, ki so v povprečju dosegle 16,8 odstotka, dodatno obremenjujejo potrošnike in destabilizirajo mednarodne trgovinske odnose.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil v stanju izrazite stagnacije, kar potrjujejo najnovejši podatki o šibkem zaposlovanju in zgodovinsko visokem številu oseb z več delovnimi razmerji. Decembra je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, s čimer se je zaključilo leto, v katerem je bilo skupno zaposlenih le 670.000 oseb, kar je znatno manj od dveh milijonov v letu 2024. Stopnja brezposelnosti se je sicer rahlo znižala na 4,5 odstotka, vendar analitiki opozarjajo, da gre za posledico previdnosti delodajalcev, ki so zaradi negotovih trgovinskih politik in uvajanja umetne inteligence skoraj povsem ustavili širitev svojih ekip. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da 9,3 milijona Američanov opravlja več služb hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kar predstavlja najvišjo raven od začetka merjenja leta 1994. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa izpostavlja 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanje proračunskih prihodkov zaradi višjih carin, se prebivalstvo spopada z naraščajočo krizo dostopnosti bivanja in osnovnih dobrin. Kritiki opozarjajo, da so prav visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, dodatno obremenile potrošnike in prispevale k pesimizmu glede prihodnosti.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s položaja predsednika Nacionalne komisije za vrednostne papirje in borzo (NKCPFR) razrešil Ruslana Magomedova, ki je to funkcijo opravljal od februarja 2021. Odlok o razrešitvi je bil na uradni spletni strani predsednika objavljen 31. decembra, vendar uradni razlogi za to kadrovsko odločitev v dokumentu niso bili navedeni. Magomedov, ki je pred nastopom funkcije deloval kot zunanji svetovalec vodje urada predsednika Andrija Jermaka, je veljal za tesnega zaveznika predsednikovega ožjega kroga. Po poročanju nekaterih medijev in navedbah poslanca Jaroslava Železnjaka se razrešitev povezuje s pritiski mednarodnih finančnih institucij in notranjepolitičnimi trenji. Že poleti so se pojavile informacije, da je Mednarodni denarni sklad (MDS) nezadovoljen z delom komisije, zlasti glede odzivanja na sheme za zaobhajanje deviznih omejitev, ki jih je uvedla ukrajinska centralna banka. Odločitev sovpada tudi s širšimi protikorupcijskimi preiskavami v državi, ki vplivajo na politične položaje oseb, povezanih z uradom predsednika.

Ekonomisti in finančni analitiki so kritizirali gansko vlado zaradi vztrajnega zavračanja reform na področju davčnih izjem in netransparentnega vodenja državnih programov, kar je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) privedlo do znatnih finančnih izgub. Profesor Patrick Asuming z Univerze v Gani je poudaril, da so podatki o izgubi v višini 214 milijonov dolarjev v okviru programa Zlato za rezerve (G4R) verodostojni, saj izvirajo iz vladnih poročil, ki jih je MDS le povzel. Asuming je ob tem pozval državne institucije, naj ne spodkopavajo ugotovitev sklada, temveč sprejmejo odgovornost za nastalo situacijo. Analitik Sitsofe Mensah je dodatno izpostavil, da ganska fiskalna kriza ni posledica le trenutnih odločitev, temveč desetletje dolgega ignoriranja opozoril MDS glede sistema davčnih odpustkov. Ti naj bi predstavljali glavni vir odtekanja državnih prihodkov, vendar zaporedne vlade kljub rednim letnim poročilom MDS niso izvedle potrebnih reform. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje ogroža dolgoročno stabilnost države in povečuje odvisnost od mednarodne pomoči, medtem ko se dolg države nezadržno povečuje.

Indija se ob prelomu leta 2026 pripravlja na pomemben gospodarski mejnik, saj naj bi po napovedih po velikosti bruto domačega proizvoda (BDP) prehitela Japonsko in zasedla četrto mesto na svetu. Po poročilih različnih finančnih institucij in svetovalne družbe EY se pričakuje, da se bo rast indijskega BDP v finančnem letu 2026 pospešila na 7,4 odstotka. Reserve Bank of India (RBI) je svojo napoved prav tako popravila navzgor, in sicer s prvotnih 6,8 na 7,3 odstotka, kar potrjuje močno dinamiko rasti indijskega trga. Dolgoročne projekcije družbe EY kažejo še bolj ambiciozno sliko, saj naj bi indijski BDP do leta 2047 oziroma 2048 dosegel 26 bilijonov ameriških dolarjev. S tem bi dohodek na prebivalca presegel 15.000 dolarjev, kar bi državo uvrstilo med razvita gospodarstva. Kljub preteklim nihanjem v državni porabi, ki so vplivala na kratkoročne upočasnitve, trenutni kazalniki kažejo na stabilno in hitro ekspanzijo, ki jo poganjajo strukturne reforme in povečana gospodarska aktivnost v New Delhiju in drugih ključnih središčih.

Indijska vlada je uradno sporočila, da je država po obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) prehitela Japonsko in tako postala četrto največje gospodarstvo na svetu. Po ocenah New Delhija indijski BDP trenutno znaša 4.180 milijard ameriških dolarjev, kar naj bi zadoščalo za prevzem četrtega mesta na svetovni lestvici. Indijske oblasti so ob tem poudarile, da je njihov naslednji cilj na gospodarskem področju prehitevanje Nemčije, kar naj bi se po njihovih napovedih zgodilo v prihodnjih nekaj letih. Kljub optimističnim izjavam indijskega političnega vrha pa Mednarodni denarni sklad (MDS) ostaja previdnejši v svojih ocenah. Institucija uradno še ni potrdila te spremembe na svetovnem trgu in napoveduje, da bo Indija Japonsko dejansko prehitela šele v prihodnjem letu. Razhajanja med uradnimi podatki New Delhija in napovedmi mednarodnih institucij kažejo na indijsko ambicijo po hitri uveljavitvi statusa globalne gospodarske velesile, medtem ko svetovni analitiki čakajo na konsolidirane podatke za potrditev teh trditev.

Indijsko gospodarstvo hitro raste že več let, v zadnjem desetletju pa se je skoraj podvojilo. Glede na napovedi naj bi do leta 2030 postalo tretje največje gospodarstvo na svetu s potencialno vrednostjo 7,3 bilijona ameriških dolarjev.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Argentinski senat je potrdil proračun vlade, ki ga je predložil predsednik Javier Milei. Proračun predvideva 10,1-odstotno inflacijo, 5-odstotno rast BDP in potrditev cilja fiskalne konsolidacije. Milei je po prevzemu položaja uvedel strog program varčevanja, ki je prispeval k zmanjšanju inflacije.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je razkril, da je Banka Gane (BoG) utrpela 214 milijonov dolarjev izgube zaradi programa Zlato za rezerve (G4R), ki ga je izvajala prek Ganske komisije za zlato (GoldBod). IMF predlaga trimesečno podaljšanje programa ECF v Gani, da bi omogočili izvedbo reform. Banka Gane medtem zatrjuje, da je IMF pohvalil makroekonomske dosežke Gane in da so trditve o izgubi zlata špekulativne.

Pakistanski finančni minister je izjavil, da je država dosegla prelomno točko in se usmerja v gospodarsko rast, ki jo bo poganjal izvoz. Narodna skupščina Toga je sprejela revidirani zakon o financah za fiskalno leto 2025. IMF je ocenil, da je uspešnost Gane na splošno zadovoljiva, čeprav se sooča s tveganji za gospodarstvo, in dodal, da je država na dobri poti, da do konca leta doseže primarni presežek v višini 1,5 % BDP.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je dosegel dogovor z Egiptom o peti in šesti reviziji v okviru programa Extended Fund Facility, kar bi lahko sprostilo približno 2,5 milijarde dolarjev. Dogovor je bil dosežen po obisku misije IMF v Kairu decembra. Sprejetje revizij sledi zastoju programa, ki ga je povzročila potreba po zmanjšanju vloge vlade v gospodarstvu in pospešitvi prodaje premoženja.

Srbska vlada se je v pogovorih z Mednarodnim denarnim skladom (MMF) zavezala k nadaljnji rasti cen električne energije za gospodinjstva v prihodnjem letu. Prav tako so se dogovorili o nujni rešitvi vprašanja Naftne industrije Srbije (NIS).

Pakistan se sooča s težavami zaradi gospodarske odvisnosti od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kar vodi v višje davke in zmanjšanje števila delovnih mest. IMF pričakuje, da se bo davčno-BDP razmerje v Pakistanu naslednjih pet let ustavilo. Medtem IMF nadaljuje pogovore z El Salvadorjem o njegovem projektu Bitcoin in prodaji vladne e-denarnice Chivo. Gambija se sooča z visokimi dolžniškimi obveznostmi, ki ogrožajo razvojne izdatke in gospodarsko stabilnost.

Ministrstvo za statistiko in izvajanje programov Indije je sporočilo, da bo februarja prihodnje leto objavilo novo serijo makroekonomskih podatkov s spremenjenim osnovnim letom za maloprodajno inflacijo in nacionalne račune, maja pa za industrijsko proizvodnjo. Ministrstvo je sklicalo posvetovalno delavnico pred objavo.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je odobril 206 milijonov dolarjev nujne finančne pomoči za Šrilanko v okviru instrumenta za hitro financiranje (RFI). Sredstva so namenjena za reševanje nujnih potreb, ki so nastale zaradi uničujočega ciklona Ditwah, in za ohranjanje makroekonomske stabilnosti države. Ciklon je povzročil veliko škodo in zahteval več kot 640 življenj, prizadetih pa je bilo več kot 10 odstotkov prebivalstva.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Ameriška vlada je odobrila prodajo orožja Tajvanu, ki vključuje sisteme M109A7, HIMARS, rakete TOW in Javelin. Vrednost posla presega 350 milijard tajvanskih dolarjev. Tajvanska vlada je izrazila hvaležnost, medtem pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali bo ta obsežen obrambni proračun zagotovil nacionalno varnost.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Voditelji EU so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem načina za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027 z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Evropska komisija se je pogajala z Belgijo o rešitvi občutljivih vprašanj glede uporabe teh sredstev za "reparacijski kredit" Ukrajini, saj Belgija s predlaganimi garancijami ni bila zadovoljna. Avstrijski kancler je napovedal, da se bo vrh nadaljeval, dokler ne bo dosežen dogovor o ključnih vprašanjih.

Minister za finance Siniša Mali je sporočil, da je izvršni odbor direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (MMF) v Washingtonu sprejel odločitev o uspešnem zaključku druge revizije aranžmaja s Srbijo. Mali je poudaril, da je to potrditev, da je Srbija na pravi poti.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, ki se sooča s finančnimi težavami. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija. Belgija je izrazila zadržke glede uporabe teh sredstev zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti in možne vojaške ustrahovalnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da mora Evropa prevzeti odgovornost za lastno varnost in zmanjšati zunanjo odvisnost. Izpostavila je, da se mora Evropa postati bolj samozavestna na področju varnosti, da se bo lahko odzvala na nevaren globalni okolje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in 34 drugih držav so uradno potrdili načrte za ustanovitev organa, ki bo izplačeval odškodnine za škodo, povzročeno v Ukrajini zaradi ruske invazije.

Glede na anketo Reutersa naj bi pakistanska centralna banka obdržala obrestne mere pri 11 odstotkih. Analitiki pričakujejo, da bodo se znižanja obrestnih mer premaknila v pozno leto 2026, saj je Mednarodni denarni sklad opozoril, da inflacijska tveganja ostajajo, in da mora politika ostati »ustrezno omejevalna«. Večina anketiranih pričakuje, da se bo inflacija v prihodnjih mesecih gibala med 6 in 8 odstotki, preden se bo proti koncu fiskalnega leta 2026 spet dvignila.

Uprava za posredno obdavčitev Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je do danes zbrala 11,6 milijarde KM posrednih davkov, s čimer je že presegla skupni znesek prihodkov, zbranih v celotnem letu 2024. To je bilo poudarjeno na srečanju misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) z direktorjem UIO Zoranom Tegeltijo v Banjaluki.

Ameriška centralna banka (FOMC) je ob močnih notranjih razhajanjih znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 3,50-3,75 %. Pričakujejo, da bodo nadaljnje prilagoditve odvisne od gospodarskih razmer, trga dela in inflacije. Medtem je Mednarodni denarni sklad (IMF) izboljšal napovedi gospodarske rasti Kitajske za leti 2025 in 2026, vendar opozarja na neravnovesja zaradi šibkega domačega povpraševanja in deflacijskih pritiskov. Goldman Sachs ocenjuje, da je juan podcenjen za 25 %.

Grški premier Mitsotakis je izrazil ponos ob izvolitvi finančnega ministra Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup. Pierrakakis je poudaril, da so stare delitve v Evropi izginile. Izvolitev grškega finančnega ministra bi bila pred desetimi leti, ko je bila država v globoki krizi, nepredstavljiva.

Mednarodni denarni sklad (IMF) poziva Kitajsko, naj odpravi gospodarska neravnovesja in pospeši prehod odvisnosti od izvoza. Vodja IMF, Kristalina Georgieva, je poudarila, da je Kitajska prevelika, da bi se zanašala samo na izvoz za rast, in pozvala k večji podpori domači potrošnji. Kitajski globalni izvoz se povečuje, medtem ko se po uvedbi carin s strani Donalda Trumpa izvoz v ZDA zmanjšuje.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved gospodarske rasti Kitajske za leto 2025 na 5 %, kar je 0,2 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Revizija navzgor odraža prepričanje IMF o odpornosti kitajskega gospodarstva kljub trgovinskim trenjem. Za leto 2026 IMF napoveduje rast 4,5-odstotno rast.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je Pakistanu odobril dodatnih 1,2 milijarde dolarjev pomoči, od tega 1 milijardo dolarjev v okviru glavnega posojilnega programa in 200 milijonov dolarjev za podnebne pobude. Premier Shehbaz Sharif je izjavil, da je najnovejša finančna pomoč dokaz gospodarske samozadostnosti.

Nizozemska bo Ukrajini zagotovila dodatnih 700 milijonov evrov vojaške pomoči do leta 2026. To je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je novico objavil na svojem Telegram kanalu. Sredstva so namenjena krepitvi obrambnih zmogljivosti Ukrajine.

Novo poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ugotavlja, da se je kanadsko gospodarstvo ob trgovinskih šokih, ki so posledica ameriških carin, odrezalo bolje od pričakovanj.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je poudaril, da morajo biti dejanja v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem skladna z nacionalno zakonodajo.

Evropska komisija bo o zasegu ruskega premoženja odločala z navadno večino, brez potrebe po soglasju vseh držav članic EU. Ursula von der Leyen je zagotovila Belgiji, da bodo njihovi pomisleki glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za posojila Ukrajini upoštevani. Evropska komisija je odobrila načrt za zagotovitev "reparacijskega posojila" Ukrajini v višini 165 milijard evrov, financiranega iz zamrznjenega ruskega premoženja, in prepovedala izvajanje odločitev tujih sodišč glede ruskega premoženja v EU.

Donald Trump je dva dni pred predsedniškimi volitvami v Hondurasu napovedal pomilostitev nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernandeza, obsojenega v ZDA zaradi trgovine z drogami. Trump je izjavil, da je bil Hernandez obravnavan 'zelo ostro in nepravično'.

Poleg dogovora o pomoči v višini 8,1 milijarde dolarjev, IMF ocenjuje, da Ukrajina potrebuje 136,5 milijarde dolarjev zunanje finančne pomoči, od tega 63 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je potrdil napoved 6,6-odstotne rasti indijskega gospodarstva v fiskalnem letu 2026, kljub zunanjim izzivom. Ugodne domače razmere naj bi podpirale rast. Vendar pa IMF opozarja, da bi visoke ameriške carine lahko znižale rast v fiskalnem letu 2027 na 6,2 %. Pohvalili so tudi indijske reforme trga dela in pozvali k preusmeritvi delovne sile iz kmetijstva. Pozorno spremljanje fiskalnega vpliva znižanja davka na dodano vrednost (DDV) in stopenj dohodnine je ključno.