V Slovenijo so v torek prepeljali posmrtne ostanke 44-letne ženske iz Slovenj Gradca, ki je v začetku januarja umrla po opravljeni liposukciji v Istanbulu. Ženska se je za poseg v Turčiji odločila sredi decembra, predvsem zaradi bistveno nižjih cen v primerjavi s ponudbo v domovini. Po neuradnih informacijah so se po operaciji pojavili resni zapleti, vključno s krvavitvami in domnevno pljučno embolijo, na katere je pacientka večkrat opozorila osebje klinike, vendar so ji zagotavljali, da gre za običajne težave po takšnem posegu. Na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani so že opravili obdukcijo, ki bo natančno določila vzrok smrti. Mediji poročajo, da je pokojnica ob poslabšanju stanja obupano iskala pomoč pri kliniki, kjer so jo ignorirali ali pa ji prek prevajalke sporočali, da so njeni simptomi normalni. Primer je ponovno odprl vprašanje varnosti medicinskega turizma in tveganj, ki jih prinašajo estetski posegi v tujini. Tragični dogodek je povzročil precejšnje vznemirjenje v slovenski javnosti, saj gre za enega od težjih primerov zapletov pri državljanih, ki se zaradi cenovne dostopnosti odločajo za zdravstvene storitve zunaj Evropske unije. Slovenski organi in strokovnjaki ob tem opozarjajo na previdnost pri izbiri ponudnikov in na pomen kakovostne pooperativne oskrbe, ki je v tem primeru očitno odpovedala.

V Slovenijo so v torek prepeljali posmrtne ostanke 44-letne državljanke iz Slovenj Gradca, ki je v začetku januarja umrla po opravljeni liposukciji v Istanbulu. Ženska se je za poseg v Turčiji odločila sredi decembra, predvsem zaradi bistveno nižjih stroškov v primerjavi s cenami tovrstnih operacij v Sloveniji. Na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani so že opravili obdukcijo, ki bo podala uradne odgovore o natančnem vzroku smrti. Po navedbah medijev so se po posegu v zasebni turški kliniki pojavili hudi zapleti, saj naj bi pacientka močno krvavela. Kljub njenim večkratnim in obupanim klicem na pomoč so jo v kliniki domnevno mirili, da so takšne težave po operaciji običajne in normalne. Prevajalka naj bi ji v hrvaškem jeziku zagotavljala, da gre za pričakovan potek okrevanja, kar se je kasneje izkazalo za usodno napako. Tragični dogodek ponovno odpira vprašanja o varnosti t. i. medicinskega turizma in kakovosti zdravstvenih storitev v tujini. Slovenske oblasti in zdravstvene organizacije ob takšnih primerih pogosto opozarjajo na tveganja, ki jih prinašajo operacije v državah z drugačnimi standardi nadzora, še posebej, ko se pacienti za posege odločajo zgolj na podlagi nižje cene.