V Iranu so se dvanajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki so se razširili po celotni državi. Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 48 ljudi, medtem ko iranski uradni viri poročajo o 15 smrtnih žrtvah, vključno s pripadniki varnostnih sil. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je pozval k zadržanosti in poudaril razliko med mirnimi protestniki in oboroženimi izgredniki, medtem ko je iransko vodstvo protestnike označilo za vandale. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril, da bodo morale prevzeti odgovornost za nasilje nad civilisti. Trump je poudaril, da bo Iran drago plačal za vsako morebitno ubijanje protestnikov. Razmere ostajajo napete, saj se demonstracije kljub nasilnemu odzivu varnostnih organov ne umirjajo, kar povečuje pritisk na teheranski režim. Nasilje se je stopnjevalo iz dogodkov v začetku januarja, ko so varnostne sile prvič uporabile strelno orožje proti množicam v skoraj 30 mestih. Trenutni val protestov velja za enega največjih izzivov iranskim oblastem v zadnjih letih, saj združuje gospodarsko nezadovoljstvo s širšimi zahtevami po političnih spremembah.

Iranske varnostne sile so od 28. decembra 2025 v silovitem zatiranju protihrupnih protestov po državi po navedbah nevladnih organizacij Amnesty International in Human Rights Watch ubile najmanj 45 ljudi. Trinajsti dan nemirov, ki so jih sprožile zaostrene gospodarske razmere, zaznamujejo nezakonita uporaba strelnega orožja, množične samovoljne aretacije in naraščajoče število ranjenih. Po poročanju iranskih medijev je bil v bližini Teherana ubit tudi policist, ki je bil smrtno zaboden, kar dodatno stopnjuje napetosti med režimom in protestniki. Skupina Iran Human Rights opozarja, da je bilo v zadnjem valu nasilja aretiranih več kot 2000 oseb, medtem ko se protesti širijo v številna mesta. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, so obtožene neposrednega streljanja na množice, kar nevladne organizacije označujejo za krvav krog nasilja. Poročila iz Bejruta potrjujejo, da gre za enega najbolj smrtonosnih valov nemirov v zadnjih mesecih, pri čemer se število smrtnih žrtev še vedno povečuje. Zadnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se razplamtele v začetku januarja. Medtem ko oblasti trdijo, da vzpostavljajo red, mednarodna javnost opozarja na kršitve človekovih pravic in prekomerno uporabo sile proti civilistom, ki zahtevajo ekonomske reforme in večje politične svobode. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost dolgoročnega ameriškega nadzora nad Venezuelo in njenimi prihodki od nafte. Srečal se je z vodilnimi naftnimi podjetji, čeprav nekatera podjetja iz shale industrije niso bila zadovoljna z njegovimi načrti za znižanje cen surove nafte z venezuelsko nafto. Medtem je skupina, ki jo financira George Soros, kritizirala Trumpovo ravnanje z venezuelskim predsednikom Madurom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Norveška nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so v Iranu letos usmrtili najmanj 1000 ljudi.

Po poročanju nevladne organizacije je Iran v letu 2025 izvedel že najmanj 1000 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 17 letih. Organizacija je to označila za "kampanjo množičnega ubijanja" v iranskih zaporih, katere cilj je širjenje strahu v družbi. Samo v zadnjem tednu so obesili najmanj 64 ljudi, kar je povprečno več kot devet na dan.