Študija na Portugalskem je pokazala, da ima pandemija covida-19 resen in dolgotrajen vpliv na duševno zdravje zdravnikov. Med 130 analiziranimi zdravstvenimi delavci jih 28 % kaže znake izgorelosti, 39 % povišano stopnjo depresije in 34 % intenzivno psihološko travmo. Študija poudarja vztrajno psihološko trpljenje in nenehne pritožbe glede čustvene izčrpanosti, ki se je nabrala od začetka pandemije.

Vprašanje, ali vedno prevzamete vlogo 'pomagača' in redko prosite za pomoč, razkriva globlji psihološki vzorec. Ljudje, ki nenehno pomagajo drugim, pogosto to počnejo kot mehanizem za izogibanje lastnim težavam in čustvom. Ta 'pomagaški sindrom' lahko izhaja iz vzgoje, kjer je bila pomoč drugim nagrajena, ali pa je posledica travmatičnih izkušenj, ko je posameznik prevzel skrb za starše ali druge družinske člane. V ozadju je pogosto strah pred zavrnitvijo, nezadostnostjo ali pa nezmožnost prepustiti se ranljivosti. Pomembno je prepoznati ta vzorec, saj dolgoročno lahko vodi v izgorelost, frustracije in občutek neizpolnjenosti. Ključno je postaviti meje, se naučiti prositi za pomoč in si dovoliti biti ranljiv, da bi se osebno razvijali in gradili uravnotežene odnose.

Največja študija o štiridnevnem delovnem tednu je pokazala, da so delavci srečnejši in se počutijo enako produktivne. V raziskavi je sodelovalo 141 podjetij, od katerih jih je 90 odstotkov obdržalo skrajšani delovnik po šestih mesecih. Raziskava kaže, da štiridnevni delovni teden zmanjšuje izgorelost in izboljšuje delovno uspešnost ter dobro počutje zaposlenih, kar je koristno tako za delavce kot za delodajalce.