ZDA so uradno uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago, kar bo močno prizadelo izvoz tekstila. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je zavrnil strahove pred deglobalizacijo in poudaril, da države le prestrukturirajo trgovinske vezi. Indija ima rekordno visoke devizne rezerve, ki nudijo zaščito v času trgovinskih napetosti z ZDA. Prišlo je že do odpovedi naročil.

Mehika razmišlja o uvedbi carin na kitajski uvoz, vključno z avtomobili, tekstilom in plastiko, po zgledu ZDA. Brazilija je podpisala sporazum o kmetijskem sodelovanju z Mehiko, hkrati pa uvedla protidampinške ukrepe na uvoz jeklenih pločevin iz Kitajske in poliestrskih vlaken iz Kitajske, Indije, Tajske in Vietnama. Brazilija je začasno obdavčila tudi uvoz plastičnih smol iz ZDA in Kanade. Mehiški poslanec poziva k zaščiti delovnih mest pred naraščajočim uvozom kitajskih avtomobilov. Podpredsednik Brazilije, Geraldo Alckmin, je obiskal Mehiko s ciljem krepitve političnih in gospodarskih vezi.

Po podatkih Združenih narodov (ZN) je najmanj 25 držav prekinilo dostavo paketov v Združene države Amerike (ZDA) zaradi zaskrbljenosti glede vpliva prihajajočih carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Odločitev je sledila napovedi Trumpove administracije o odpravi davčne oprostitve za majhne pakete, ki vstopajo v državo. Med državami, ki so začasno ustavile pošiljanje v ZDA, je tudi Jamajka. Univerzalna poštna zveza (UPU) je izrazila zaskrbljenost glede motenj v mednarodnem poštnem prometu.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) poroča, da je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko kontaktirati indijskega premierja Narendra Modija, vendar mu to ni uspelo, saj je Modi klice zavrnil. Razlogi za tovrstno ravnanje niso znani.

Indijska vlada načrtuje podporne ukrepe v vrednosti približno 25.000 crore rupij za izvoznike v okviru misije za spodbujanje izvoza (EPM) za obdobje šestih finančnih let (2025-2031). Cilj je okrepiti izvoznike, zlasti mala in srednja podjetja, z zagotavljanjem dostopnega financiranja in izboljšanjem dostopa do trgov. Načrt vključuje dve novi shemi, Niryat Protsahan in Niryat Disha.

Predstavniki srbskih sadjarjev so v srbski skupščini zahtevali uvedbo moratorija na kredite za hladnjače in izvoznike sadja. Kot razlog so navedli zastoje pri izplačilih v tekočem in preteklih letih, ki so posledica zmanjšanega pridelka in sprejetih ukrepov. Njihov cilj je vzpostaviti red na trgu, namesto "hajdučije".