Predsednik stranke SDS Janez Janša je na mednarodni konferenci z naslovom Demokracija in tehnologija, ki jo je v Ljubljani gostil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, opozoril na sistemske pomanjkljivosti volilnega procesa v Sloveniji. Kot ključno težavo manj kot tri mesece pred prihajajočimi volitvami je izpostavil zmanjševanje števila volišč, kar po njegovem mnenju negativno vpliva na dostopnost glasovanja, predvsem na podeželju. Janša je poudaril, da takšni trendi otežujejo uresničevanje volilne pravice za določene demografske skupine. Poleg vprašanja fizične dostopnosti volišč je prvak opozicije izrazil zaskrbljenost glede varnosti in nadzora v času predčasnega glasovanja. Po njegovih navedbah trenutna ureditev ne zagotavlja zadostnega nadzora nad ravnanjem z glasovnicami v dneh pred osrednjim volilnim dnem, kar bi lahko vplivalo na zaupanje v rezultate volitev. Janša je kritično ocenil zlasti situacijo v enem izmed slovenskih mest, kjer naj bi bile nepravilnosti najbolj izrazite. Janša je svoje stališče utemeljil s potrebo po zagotavljanju najvišjih demokratičnih standardov in transparentnosti. Pozval je k ukrepom, ki bi preprečili morebitne zlorabe in zagotovili, da bo volilna infrastruktura ostala dostopna vsem državljanom ne glede na njihov kraj bivanja. Razprava na konferenci se je dotaknila tudi širših vprašanj vpliva tehnologije na sodobne demokratične procese.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je napovedala organizacijo pogovornega večera z naslovom »Za ustavno večino razuma«, ki se bo odvil v četrtek, 8. januarja 2026. Osrednji gost dogodka v Kulturnem domu Mengeš bo predsednik stranke in nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Pogovor, ki ga bo povezovala Urška Tavčar, je del širše pobude »Koalicija z volivci«, s katero stranka krepi neposreden stik z državljani pred prihajajočimi političnimi izzivi. Dogodek je zasnovan kot platforma za odprt dialog o aktualnih političnih vprašanjih v državi. Po navedbah organizatorjev si stranka prizadeva za vzpostavitev ustavne večine, ki bi temeljila na preudarnih političnih rešitvah. Javna tribuna v Mengšu predstavlja enega v nizu dogodkov, s katerimi največja opozicijska stranka mobilizira svojo volilno bazo in nagovarja neodločene volivce o viziji prihodnjega razvoja Slovenije.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Novembrska anketa Vox populi, ki jo je izvedla Ninamedia za časnik Dnevnik, kaže, da stranka SDS ohranja največjo podporo med volivci, saj bi jo volilo 22,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi dobilo 17,1 odstotka glasov. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) meni, da je delo vlade neuspešno.

V času vlade Roberta Goloba je policija zabeležila 154.969 migrantov, ki so nezakonito prečkali mejo, kar je primerljivo s polovico prebivalstva Ljubljane. V dveh letih in pol prejšnje vlade Janeza Janše je bilo ujetih 29.262 migrantov.

Stranki SDS in NSi sta na skupni novinarski konferenci opozorili na zmanjševanje števila volišč v Sloveniji, še posebej na podeželju. SDS je pozval Državno volilno komisijo in okrajne volilne komisije k povrnitvi volišč na podeželju.

Vlada pripravlja nacionalni načrt za sprejem migrantov, kar je skladno z usmeritvami Evropske komisije o solidarnosti pri migracijah. Janša temu ostro nasprotuje in izjavlja, da Slovenija ne bo sprejemala migrantov niti plačevala za njih. Opozicija opozarja na skrivnostnost vladnih načrtov glede relokacije migrantov.

Tožilec Boštjan Valenčič se je po šestih mesecih pritožil na oprostilno sodbo, ki jo je celjsko sodišče izreklo Janezu Janši in soobtoženim v zadevi Trenta. Janša je sporočil, da Valenčič nadaljuje z gonjo kljub temu, da je po oprostilni sodbi posredno priznal, da gre za politični konstrukt.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je ostro obsodilo namero vodstva RTV Slovenija, ki naj bi spremenilo koncept oddaje Tarča. ZNP meni, da za tem manevrom stoji vladna politika, ki prek nastavljenih ljudi na vodilnih položajih na RTV Slovenija želi utišati oddajo.

Silvester Šurla v komentarju o političnem obratu predvideva, da bo volilna mobilizacija ključna za prihajajoče parlamentarne volitve. Opozarja, da levi sredini pada podpora, medtem ko desna sredina pridobiva. Po zadnjem referendumu se povečuje verjetnost, da bo Janezu Janši uspelo sestaviti vlado, medtem ko se možnosti Roberta Goloba za ponovitev mandata zmanjšujejo. Šurla izpostavlja tudi, da bi lahko prihodnjo koalicijo odločale manjše stranke.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Nekdanji premier Janez Janša je kritiziral 27-letno vladavino levih strank, ki naj bi Slovenijo pripeljala do točke, kjer Slovencem po plačilu davkov ostane najmanj denarja v Evropi. Janša opozarja, da velik davčni primež ovira hitrejši razvoj države. Podatki Eurostata kažejo na to problematiko.

Na Bavarskem dvoru v Ljubljani je 37-letni moški napadel voznika avtobusa z nožem. Policija je napadalca, ki je že znan po nasilnih dejanjih, prijela. Izkazalo se je, da naj bi imel napadalec pripravljen "seznam sovražnikov", na katerem naj bi bil tudi Janez Janša.

Predsednik SDS Janez Janša je izjavil, da bi njegova stranka podprla določene rešitve v t. i. Šutarjevem zakonu, predvsem tiste, ki so bile prepisane iz predlogov prejšnje vlade. Kljub temu ocenjuje, da so nekateri ukrepi skrajno sporni in v nobeni pravni državi ne bi mogli biti sprejeti.

V opoziciji so se odzvali na predlog Šutarjevega zakona, ki ga je sprejela vlada. Janez Janša, predsednik SDS, je zakon označil za "dvojni fašizem", če bi mu bil predlagan. Jernej Vrtovec, predsednik NSi, pa je na omrežju X izrazil zanimanje, kako bodo načrti iz Golobovega kazenskega zakonika implementirani.

Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke, je v nedeljskem pogovoru na Planet 18 izjavil, da vodje kriminalnih združb, ki niso Romi, uporabljajo Rome za izvajanje kriminalnih dejanj. Poudaril je, da se vodstvo teh združb ne nahaja v romskih naseljih, temveč tam delujejo le njihove "lovke".

Predsednik SDS Janez Janša je izrazil kritičnost do predlaganih vladnih ukrepov po tragičnem dogodku v Novem mestu. Janša je ukrepe označil za "butaste" in jih primerjal s situacijo po poplavah avgusta 2023, kjer naj bi po njegovih besedah sledile le velike besede brez konkretnih rezultatov. Prav tako je Janša kritiziral poimenovanje zakona po umrlem Novomeščanu, ocenjujoč to kot slab in nepieteten piar.

Janez Janša je kritiziral napovedani zakon, znan kot "Šutarjev zakon", ki ga vlada Roberta Goloba pripravlja. Janša trdi, da zakon ne bo reševal varnosti ljudi, ampak bo namenjen reševanju Goloba, Mesca in tranzicijske levice. Po njegovem mnenju težava ni v pomanjkanju zakonodaje, temveč v levičarski politiki in kadrih v policiji, tožilstvu in sodstvu, ki ne izvajajo zakonov. Janša je poudaril, da je ista oblast policiji zvijala roke zaradi ukrepov v letu 2021.

Nekdanji direktor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS (JGZ Brdo) Marjan Hribar je pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, zanikal, da bi družina Janeza Janše imela med letovanjem v Vili Zlatorog v letih 2020 in 2021 kakršnekoli popuste ali ugodnosti.

Po nasilni smrti 48-letnega moškega v Novem mestu sta ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ponudila odstop premierju Robertu Golobu. Premier je že sklical krizni sestanek, na katerega je povabil pristojne ministre.

Predstavnika romske skupnosti, Jožek Horvat Muc in Darko Rudaš, sta ostro obsodila nasilna dejanja in poudarila, da nasilje nima narodnosti. Jožek Horvat Muc je dejal, da mora celotna romska skupnost storiti vse, da se kriminalna dejanja posameznih Romov ustavijo.

Po smrti 48-letnega moškega, ki je bil pretepen v Novem mestu, sta slovenska ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odstopila s svojih položajev. Premier Robert Golob je sprejel njuni odstopni izjavi. Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta obsodila nasilje.

Dolgoletni župan Kočevja in aktualni evropski poslanec Vladimir Prebilič je s somišljeniki v Kočevju ustanovil novo politično stranko Prerod. Na ustanovnem kongresu so poleg predsednika volili tudi druge člane organov stranke in potrdili temeljni program. Stranka se pozicionira kot korektiv v levo-liberalnem političnem polju in se distancira od Roberta Goloba in Janeza Janše.

Poslanska skupina SDS je obiskala Pomurje, kjer se je sestala s prekmurskimi župani in lokalnimi odbori stranke. Janez Janša je na omrežju X zapisal, da so bili pogovori konkretni. Članica SDS je poudarila, da si Slovenija ne more privoščiti še ene leve vlade.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je v občini Tabor slovesno sprejela 500 novih članov, ki so se stranki pridružili v zadnjih dveh tednih. Generalni sekretar SDS, Borut Dolanc, je izrazil zadovoljstvo nad ponovno napolnjeno dvorano in poudaril, da so v stranki v kratkem času pridobili veliko novih članov. Janez Janša je poudaril, da je SDS stranka prihodnosti.

Članki poročajo o spremembah dohodninskih lestvic in olajšav v Sloveniji v zadnjih letih. Vlada Janeza Janše je leta 2022 sprejela reformo, ki je postopoma zniževala dohodnino, kar bi moralo povečati neto plače. Kritiki pa trdijo, da želi premier Golob sedaj ljudi 'preslepiti' z božičnico, potem ko naj bi jim prej 'vzel' pri plačah.

Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi Bobnar, zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije.

Aleš Hojs, podpredsednik SDS, je ponovno zavrnil očitke, da naj bi članom Kavaškega klana posredoval informacije o policijskih preiskavah. Njegov odvetnik, Matoz, je odredbo za hišno preiskavo označil za nezakonito.

Jani Prednik, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD), je v oddaji 24ur.com izjavil, da je bil dohodninski zakon prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše dober in ga v SD ne bi razveljavili. Izpostavil je, da je podobno nedavno povedal tudi predsednik stranke Matjaž Han. Članek na portalu Moja Dolenjska pa opozarja na primer, kjer naj bi zaposlenim vzeli več tisoč evrov neto plače.

V Mirni so uradno odprli prenovljeno mirnsko obvoznico, katere gradnjo je omogočila vlada Janeza Janše. Slavnostna govornica, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, pa je pozornost pritegnila s pasom, ki je vreden minimalne plače, kar je povzročilo razburjenje.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ostro kritizirala napoved premierja Roberta Goloba o obvezni božičnici, češ da je to le 'bombonček pred volitvami'. Predlagajo raje razbremenitev stroškov plač in ohranitev postopnega dvigovanja splošne davčne olajšave. V zbornici celo grozijo z državljansko nepokorščino. Janez Janša se je na to odzval z dvo-minutnim video posnetkom.

Na Brdu pri Kranju je potekal Slovenski avtomobilski vrh, ki ga je organizirala evropska poslanka Zala Tomašič. Dogodek je združil predstavnike slovenskih podjetij in evropskih združenj avtomobilske industrije. Namen dogodka je bila razprava o prihodnosti avtomobilske industrije, ki v Sloveniji predstavlja približno deset odstotkov celotne industrije. Vodja opozicije Janez Janša se je prav tako udeležil dogodka. Razpravljali so o elektrifikaciji kot priložnosti in izzivu ter o tem, da Evropa ne potrebuje novih prepovedi v avtomobilski industriji.

Po tem, ko je Slovenija prepovedala vstop Miloradu Dodiku, je Republika Srbska odgovorila z recipročnim ukrepom in prepovedala vstop predsednici Slovenije Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Urad predsednice Pirc Musar se na potezo ni posebej odzval, češ da o prepovedi še ni bil uradno obveščen. V bran Dodiku se je postavil Zmago Jelinčič.

Milorad Dodik, razrešeni predsednik Republike Srbske, je po prepovedi vstopa v Slovenijo pozval Srbe v Sloveniji, da na prihodnjih volitvah glasujejo proti vladi Roberta Goloba in podprejo Janeza Janšo, prvaka SDS.

Vlada Slovenije je uvedla sankcije Miloradu Dodiku, nekdanjemu predsedniku entitete Republika Srbska (RS). Urad predsednice Slovenije, Nataše Pirc Musar, je izjavil, da o sankcijah proti nelegalni vladi RS niso bili obveščeni. Slovenska vlada je na telefonski seji ugotovila, da je bila slovenska prepoved vstopa Dodiku izrečena "brez jasne pravne osnove in razloga". Sankcije so sprožile različne odzive, poudarja se Dodikova izguba podpore na Zahodu in izolacija Republike Srbske.

Slovenija je uvedla sankcije Miloradu Dodiku in mu prepovedala vstop v državo zaradi prelivanja kapitala. Dodik je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je odkupil. V odgovor je vlada Republike Srbske prepovedala vstop v entiteto slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Dodik je v diplomatski ofenzivi iskal podporo v Moskvi. Pred volitvami v Sloveniji je pozval Srbe, naj glasujejo za Janeza Janšo. Dodik trdi, da sta samo on in Netanjahu persona non grata v Sloveniji.

Sodnica Tanja Bizjak, ki je v primeru Patria oprostila odgovorne sodnike in tožilce ter Janezu Janši prisodila le 8 odstotkov zahtevane odškodnine, je bila imenovana na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V zadevi Patria, ki jo nekateri označujejo za sodno-politični konstrukt, je Janša prejel 60 tisoč evrov odškodnine.

Anton Harej, kandidat za predsednika NSi, v svoji viziji stranke poudarja večjo demokracijo, poslušanje terena in predvolilno koalicijo sorodnih strank po vzoru Demosa. Prav tako se zavzema za poudarjanje osamosvojitvene vojne. Harej meni, da je to ključna razlika med njim in protikandidatom Jernejem Vrtovcem. Harej obljublja, da se bosta s protikandidatom Jernejem Vrtovcem na kongresu "igrala do zadnje minute".

Osamosvojitelji so se po 35 letih zbrali na mestu, ki je bilo ključno za osamosvojitev Slovenije. Janez Janša, predsednik SDS, je poudaril, da se je optimizem izkazal za upravičenega, saj so kljub neugodnim številkam dokazali, da odločnost in pogum prevladata.

Kranjsko okrožno sodišče je predsedniku SDS Janezu Janši dosodilo dodatnih 39.215,98 evrov odškodnine zaradi kazenskega postopka v zadevi Patria.

Darijan Košir je v komentarju "Kšeftarski podizvajalci" na portalu politikis.si in STA povzel razkritja parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem obvodnem financiranju stranke Nova Slovenija (NSi). Košir trdi, da se je NSi že ob ustanovitvi sprijaznila z vlogo podizvajalca političnih projektov Janeza Janše.

Novinar in politik Miro Petek je na spletnih portalih Demokracija.si in Nova24TV izpostavil izobraževalno neskladje med uredniki Demokracije in Mladine. Petek je poudaril, da ima odgovorni urednik Demokracije doktorat, medtem ko je urednik Mladine le gimnazijski maturant. Ta izjava je bila odgovor na pisanje Mladine o manj izobraženih volivcih SDS in Janeza Janše.

Platforma Factcheck.bg je ovrgla trditev predsednika SDS Janeza Janše, da naj bi med vladavino stranke Gibanje svobode (GS) potekale številne aretacije županov in občinskih svetnikov iz SDS. Preverjanje je pokazalo, da so bile tovrstne aretacije redke in niso bile množične, kot je trdil Janša.