Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU Johann Wadephul je med obiskom v New Yorku pozval h krepitvi vloge Nemčije v okviru Združenih narodov (ZN). Wadephul se je srečal z generalnim sekretarjem ZN Antóniem Guterresom, pri čemer je izpostavil potrebo po večjem številu nemških strokovnjakov na vodilnih položajih znotraj organizacije. Poleg kadrovskih vprašanj je predlagal tudi prenos določenih agencij ZN v Bonn, kar bi Nemčiji zagotovilo večjo institucionalno težo. Nemška diplomacija se trenutno odziva na delni umik Združenih držav Amerike iz več mednarodnih organizacij pod sedanjo administracijo. Wadephul meni, da mora Nemčija kot ena največjih plačnic v proračun ZN prevzeti aktivnejšo vlogo in zapolniti nastali prazni prostor v mednarodni diplomaciji. Njegov obisk v New Yorku, kamor je dopotoval neposredno iz Washingtona, poudarja strateški pomen usklajevanja transatlantskih odnosov in multilateralne politike. Srečanje z Guterresom je bilo osredotočeno na reformo strukture vodenja in zagotavljanje stabilnosti svetovne organizacije v času geopolitičnih trenj. Nemčija s temi predlogi sledi svojemu dolgoročnemu cilju večje prepoznavnosti v mednarodni skupnosti, kar vključuje tudi prizadevanja za stalni sedež v Varnostnem svetu ZN, čeprav slednje v tokratnih pogovorih ni bilo v prvem planu.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Zunanji minister Johann Wadephul se je odzval zadržano na sankcije proti direktoricam HateAid. Predsednik ZDA želi razdeliti EU, da bi oslabil vsako posamezno državo članico.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izjavil, da nemški vojaki ne bodo sodelovali v mirovnih stabilizacijskih silah v Gazi. Pojasnil je, da bi morale te sile aktivno zagotavljati mir, ne le posredovati med sprtima stranema. Članek omenja tudi umik nemške vojske, vendar ne navaja lokacije umika.

Nemški politik Wadephul je izjavil, da se Nemčija ne bo udeležila morebitne stabilizacijske enote v Gazi. To se dogaja v času, ko nemški zunanji minister poziva k hitremu začetku druge faze mirovnega načrta, medtem ko na območju že več kot dva meseca velja krhka prekinitev ognja.

Ameriški State Department je uvedel vizumske sankcije proti nekdanjemu visokemu uradniku Evropske unije in zaposlenim v organizacijah, ki se borijo proti dezinformacijam, zaradi domnevne cenzure. Ta poteza zaostruje boj Trumpove administracije proti evropskim predpisom, ki vplivajo na digitalne platforme, desničarske politike in zaveznike Trumpa, vključno z Elonom Muskom.

Volodimir Zelenski je ocenil pogovore z ZDA v Berlinu kot produktivne, a hkrati nakazal, da Ukrajina in ZDA nista dosegli soglasja o vseh spornih vprašanjih. Pogovori med Ukrajino in ZDA se sicer nadaljujejo v Berlinu brez prisotnosti Zelenskega.

Pogajanja med Rusijo in Ukrajino o končanju spopadov so v pat poziciji, saj Rusija zahteva ozemeljske koncesije, čemur Ukrajina odločno nasprotuje. Nemški zunanji minister izraža dvom o uspehu pogovorov, saj ostajajo odprta težka vprašanja.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med srečanjem z nemškim kolegom Johannom Wadephulom v Pekingu izjavil, da Japonska vojaško ogroža Kitajsko, kar je popolnoma nesprejemljivo. Obtožbe so sledile po tem, ko je Japonska trdila, da so kitajska bojna letala usmerila radarje proti japonskim vojaškim letalom. Wang Yi je poudaril, da bi morala Japonska, kot poražena država v drugi svetovni vojni, v letošnjem letu 80. obletnice konca vojne ravnati previdneje.

Volodimir Zelenski se je v Londonu sestal z voditelji Velike Britanije, Nemčije in Francije, kjer so nadaljevali delo na mirovnem načrtu za Ukrajino. Srečanje je po Zelenskijevih besedah bilo produktivno, sam mirovni načrt pa je zaključen. Voditelji so se strinjali, da so naslednji dnevi lahko ključni za Ukrajino.

Nemški zunanji minister Wadephul se je v Pekingu zavzel za dostop do redkih zemelj in drugih pomembnih surovin. Nemčija in Evropska unija želita zmanjšati odvisnost od Kitajske, vendar pa je vprašanje, ali je to sploh izvedljivo. Analiza podatkov poskuša odgovoriti na to vprašanje.

Zunanji minister Johann Wadephul je izdal ukaz, da se poleg portreta predsednika v vseh nemških veleposlaništvih obesi tudi njegova fotografija. Ministrstvo je že začelo izvajati to navodilo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da dobri odnosi med Kitajsko, Rusijo in Indijo niso pomembni samo za nacionalne interese teh držav, ampak tudi za stabilnost in varnost celotnega sveta. Poudarili so, da so te tri države ključne članice globalnega juga.

V Siriji so množice ljudi proslavljale prvo obletnico strmoglavljenja Bašarja al Asada. Po vsej državi so potekale vojaške parade, osrednja slovesnost pa je bila v Damasku, kjer se je dogodka udeležil tudi predsednik Ahmed al-Sharaa. Predsednik je obljubil, da bo država vstopila v novo fazo obnove, vredno njene preteklosti in sedanjosti, ter pozval ljudi k enotnosti.

Ameriški igralec John Cena se je spomnil, kako je leta 2021 povzročil ogorčenje na Kitajskem, ko je Tajvan označil za državo, zaradi česar se je hitro opravičil. Cena je dejal, da je s tem dejanjem razjezil tudi Američane. Zaradi opravičila se je nanj obrnil celo nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo.

Po odpovedi potovanja oktobra skuša Nemčija ponovno vzpostaviti diplomatsko normalnost s Kitajsko. Mikko Huotari iz Mercator Institute for China Studies (Merics) opozarja, da si Wadephul ne bi smel ustvarjati nerealnih pričakovanj glede tega potovanja.

Pred obiskom zunanjega ministra na Kitajskem sta SPD in Zeleni pozvali Johanna Wadephula (CDU) k jasnemu nastopu. Poudarili so, da človekove pravice, gospodarstvo in zunanja politika zahtevajo odprtost in odločnost.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je Donald Trump edina politična figura, ki lahko konča vojno v Ukrajini, saj so pogovori o miru z Rusijo zastali. Medtem je Nemčija povečala financiranje ameriškega orožja za Ukrajino, kot je potrdil zunanji minister Johann Wadephul.

Evropska komisija bo o zasegu ruskega premoženja odločala z navadno večino, brez potrebe po soglasju vseh držav članic EU. Ursula von der Leyen je zagotovila Belgiji, da bodo njihovi pomisleki glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za posojila Ukrajini upoštevani. Evropska komisija je odobrila načrt za zagotovitev "reparacijskega posojila" Ukrajini v višini 165 milijard evrov, financiranega iz zamrznjenega ruskega premoženja, in prepovedala izvajanje odločitev tujih sodišč glede ruskega premoženja v EU.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) ocenjuje, da bo Ukrajina morda prisiljena sprejeti "boleče koncesije" v prizadevanjih za končanje ruske agresije. Wadephul je dejal, da so možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini zdaj največje, če bodo ZDA sodelovale. Pričakuje se težaven proces, ki bi se lahko končal z referendumom.

Časopis Weltwoche poroča, da je EU v Ženevi poskušala ublažiti Trumpov načrt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Sedaj naj bi ZDA same pogajale z Ukrajino in Rusijo, brez sodelovanja Evrope. Nemški kancler pa je izjavil, da ne bo nobenih odločitev o Ukrajini in Evropi brez sodelovanja Ukrajincev in Evropejcev, kar nakazuje na nasprotovanje vsiljenim mirovnim rešitvam.

Kritike so bile upravičeno ostre, ko je nemška vlada sredi novembra odpravila omejitve za izvoz orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta. Ta korak je bil utemeljen z domnevno stabilizacijo premirja med Izraelom in Hamasom, ki naj bi veljalo od 10. oktobra. Zunanji minister Johann Wadephul je celo govoril o "vzdržni prekinitvi ognja".

Trumpov odposlanec Steve Witkoff naj bi se v prihodnjih dneh srečal s Putinom po pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Miamiju. Trump je opozoril na "težavne male težave" v Ukrajini, pri čemer je imel v mislih korupcijski škandal, vendar še vedno vidi možnost za dogovor. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost, medtem ko se pogajanja o Trumpovem mirovnem predlogu nadaljujejo, pri čemer ostajajo ozemlje in varnost glavne sporne točke. Članek poudarja, da nobena zahodna država resno ne želi zmage Ukrajine.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Nemčiji srečal z nemškim kolegom Johannom Wadephulom, s katerim sta poudarila pomembnost turško-nemških odnosov. Fidan je izpostavil tudi nujnost prekinitve ognja v Gazi in omenil vlogo Turčije pri reševanju konflikta.

Po posredovanju Evropske unije naj ne bi bila več izključena možnost članstva Ukrajine v Natu, prav tako naj ne bi bilo omejitev za ukrajinske vojake. To naj bi bil »uspeh Evrope«, kot je dejal Wadephul. Voditelji EU se upirajo načrtu, ki ga podpira ZDA in ne vključuje članstva Ukrajine v Natu.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je na gospodarskem vrhu v Berlinu ponovno izrazil svoje stališče o Siriji, od katerega ne odstopa. Kljub kritikam ostaja pri oceni, da je vrnitev v Sirijo mogoča le v zelo omejenem obsegu, kar je sprožilo nasprotovanje znotraj njegove lastne stranke.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Nemški minister Johann Wadephul je Srbijo pozval, naj uskladi svojo zunanjo in varnostno politiko do Rusije s politiko Evropske unije, če želi pristopiti k bloku. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se sicer trudi uravnotežiti med kandidaturo za članstvo v EU ter tradicionalnimi vezmi z Rusijo in Kitajsko.

Član predsedstva Nove Demokratske stranke Srbije (NDSS) Miloš Stanković je ocenil, da se bodo državljani Srbije sami borili za demokratične in poštene volilne pogoje. Dodal je, da od nemškega ministra za zunanje zadeve Johana Vadefula, ki je obiskal Beograd, ne pričakujejo nobene pomoči in je tudi niso zahtevali.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Potovanja na Kitajsko sta pred tem odpovedala kancler Friedrich Merz in zunanji minister Johann Wadephul, zato je odločitev podkanclerja Larsa Klingbeila, da obišče Kitajsko, sprožila kritike Zelenih glede verodostojnosti nemške vlade.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je začel večdnevno turnejo po Zahodnem Balkanu, začenši s Sarajevom. V prihodnjih dneh bo obiskal tudi Bosno in Hercegovino.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Zunanji minister Wadephul je v Bosni in Hercegovini začel diplomatsko turnejo po Zahodnem Balkanu. Pričakuje se, da si bo v regiji prizadeval zatreti poskuse vplivanja Rusije in Kitajske.

Mednarodni Auschwitz-Komitee je kritiziral načrtovano dražbo dokumentov iz obdobja nacizma, ki jo pripravlja dražbena hiša Felzmann v Neussu. Na dražbi naj bi prodali judovsko zvezdo in pisma taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč ter njihovih svojcev. Komite je ocenil, da bi morali biti ti dokumenti v spominskih centrih, ne pa na prodaj.

Nemški minister za zunanje zadeve Johann Wadephul se med srečanjem s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem ni nameraval opravičiti za sodelovanje Nemčije v Natovih bombnih napadih na Jugoslavijo leta 1999.