V mestih Minneapolis in Detroit so se v petek zvrstili množični protesti po usodni strelski vključitvi agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), v kateri je bila v sredo ubita 37-letna Renee Nicole Good. Mestne oblasti v Minneapolisu so začele odstranjevati ulične ovire v bližini prizorišča streljanja, medtem ko so se številna šolska okrožja v metropolitanskem območju Twin Cities zaradi povečane dejavnosti agentov ICE in varnostnih tveganj odločila za zaprtje šol ali prehod na učenje na daljavo. Protestniki v parku Clark v Detroitu in v Minneapolisu zahtevajo odgovornost za smrt ženske, ki jo je ustrelil agent Jonathan Ross. Zvezni uradniki trdijo, da je agent Ross streljal v samoobrambi, vendar so lokalni predstavniki po pregledu videoposnetkov dogodka te trditve javno izpodbijali. V javnosti se je pojavil tudi nov videoposnetek s perspektive agenta tik pred streljanjem, ki naj bi pojasnil okoliščine dogodka. Kljub temu napetosti v skupnosti ostajajo visoke, saj nasprotniki praks agencije ICE opozarjajo na prekomerno uporabo sile in agresivno delovanje zveznih organov v stanovanjskih naseljih. Lokalna policija in mestne oblasti pozorno spremljajo situacijo, saj so za konec tedna napovedani dodatni protestni shodi. Dogodek je ponovno sprožil razpravo o pooblastilih zveznih agentov in njihovem sodelovanju z lokalno policijo, kar vpliva na vsakodnevno življenje prebivalcev, zlasti na področju izobraževanja in javne varnosti v prizadetih soseskah.

V Minneapolisu in več drugih mestih po Združenih državah Amerike so se konec tedna odvili obsežni protesti, ki so sledili usodnemu streljanju 37-letne Renee Nicole Good. Žensko je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med izvajanjem zveznega nadzora, kar je sprožilo val ogorčenja in primerjave z dogodki po smrti Georgea Floyda leta 2020. Dogodek se je zgodil manj kot miljo od trga, posvečenega Floydu, kar je v mestu dodatno okrepilo napetosti in spodbudilo prebivalce k aktivaciji civilnih mrež za zaščito priseljencev. Interpretacije incidenta so močno polarizirane. Medtem ko aktivistične skupine in nekateri mediji poudarjajo nepravičnost uboja in pozivajo k odgovornosti zveznih organov, konzervativni krogi trdijo, da gre za načrtovano mobilizacijo t. i. »protestne industrije«. Po njihovih navedbah naj bi bila ustreljena ženska aktivna v skupini »ICE Watch«, ki ovira delo zveznih agentov, ob tem pa se sklicujejo na videoposnetke, ki naj bi potrjevali soočenje pred streljanjem. Organizacije, kot je Public Citizen, so kljub temu uspele koordinirati proteste v več mestih, kjer zahtevajo reformo zveznih agenc in omejitev Trumpove politike priseljevanja. Lokalna skupnost v Minneapolisu se je na dogodek odzvala z uporabo izkušenj iz preteklih nemirov. Prebivalci so aktivirali soseske klepetalnice, razdelili piščalke za opozarjanje na prisotnost agentov in organizirali izobraževanja za pravne opazovalce. Politični vrh države ostaja razdeljen, saj zvezne oblasti zagovarjajo postopke agentov v okviru strožjega nadzora meja, medtem ko mestni voditelji in progresivni politiki opozarjajo na travmatične posledice tovrstnega nasilja za lokalno prebivalstvo.

V ameriškem mestu Minneapolis se je pojavil nov videoposnetek streljanja, v katerem je agent ameriške carinske in priseljenske službe (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Posnetek, ki je nastal s mobilnim telefonom in z vidika agenta Jonathana Rossa, prinaša nove podrobnosti o dogodku, ki se je zgodil v sredo zjutraj po lokalnem času. Mati treh otrok je bila ustreljena, ko je sedela na voznikovem sedežu svojega avtomobila. Novi zorni kot posnetka kaže trenutke tik pred smrtnim strelom in sproža dodatne razprave o upravičenosti uporabe sile. Čeprav so prvotna poročila morda namigovala na neposredno ogrožanje agentov, se na novem posnetku zdi, da je voznica poskušala z vozilom zapustiti prizorišče in se odpeljati stran, ne pa namerno povoziti agentov. To odkritje krepi pritisk javnosti na preiskovalne organe in institucijo ICE. Dogodek v Minneapolisu znova polni naslovnice ameriških medijev in sproža vprašanja o policijskih postopkih ter ravnanju zveznih agentov v urbanih okoljih. Incident se je zgodil v mestu, ki je že v preteklosti bilo prizorišče odmevnih primerov policijskega nasilja, kar še dodatno stopnjuje napetosti med lokalno skupnostjo in varnostnimi organi.

V Minneapolisu je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil 37-letno Renee Nicole Good, kar je v Združenih državah Amerike sprožilo obsežne proteste in ostre politične odzive. Administracija predsednika Donalda Trumpa je incident nemudoma označila za dejanje domačega terorizma, vendar novi videoposnetki in izjave prič to različico dogodkov postavljajo pod vprašaj. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem vztraja, da je žrtev poskušala povoziti agente, medtem ko posnetki kažejo, da je ženska z vozilom poskušala zgolj zapustiti prizorišče. Kritike na račun vlade prihajajo celo iz konservativnih krogov. Uredniki revije National Review so opozorili, da je označevanje dogodka za terorizem protiproduktivno in v nasprotju z dostopnimi dokazi. Hkrati je medijska osebnost Megyn Kelly sprožila val ogorčenja z izjavo, da si je žrtev smrt zaslužila, ker naj bi ogrožala agenta. Napetosti so se dodatno stopnjevale po četrtkovem incidentu v Portlandu, kjer so zvezni agenti prav tako streljali in ranili dve osebi, kar povečuje strah pred stopnjevanjem državnega nasilja. Analitiki opozarjajo na nevarnost izolirane moči zveznih organov, ki se ne čutijo odgovorne javnosti. Primer Renee Nicole Good je postal simbol širšega spora o pooblastilih službe ICE in uporabi smrtonosne sile med Trumpovim zaostrovanjem politike priseljevanja. Dogajanje spremljajo številni pozivi k neodvisni preiskavi, saj uradne navedbe ministrstva za domovinsko varnost ne sovpadajo z vizualnimi dokazi s kraja dogodka.

Po celotnih Združenih državah Amerike so konec tedna potekali obsežni protesti proti ameriški službi za priseljevanje in carine (ICE), ki jih je sprožila smrtna žrtev v Minneapolisu in ranjenih v Portlandu. V Minneapolisu je zvezni agent Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno mater treh otrok Renee Good, medtem ko je poskušala z avtomobilom odpeljati s prizorišča. Dan pozneje so zvezni agenti v Portlandu v Oregonu streljali na dve osebi in ju ranili, kar je dodatno podžgalo jezo javnosti in spodbudilo organizacijo več kot 1000 napovedanih protestov po državi. Demokratični politiki, vključno z guvernerjem Minnesote Timom Walzom in županom Minneapolisa Jacobom Freyem, so ostro obsodili agresivne zvezne operacije in način izvajanja priseljenske politike Trumpove administracije. Walz je napotitev 2000 zveznih agentov označil za nepremišljeno, župan Frey pa je protestnike pozval k mirnim demonstracijam, da bi se izognili morebitnim provokacijam. Medtem ko administracija trdi, da je bil agent Ross ogrožen, videoposnetki očividcev in izjave zagovornikov človekovih pravic kažejo na nepotrebno uporabo smrtne sile. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado so se stopnjevale tudi zaradi izključitve lokalnih preiskovalcev iz postopkov ugotavljanja odgovornosti. Poleg Minneapolisa in Portlanda so o protestih poročali tudi iz Los Angelesa, Kolorada in drugih večjih mest, kjer so aktivisti pod geslom "ICE Out for Good" zahtevali konec množičnih deportacij in militariziranih operacij v ameriških mestih. Dogodki so ponovno izpostavili globok politični razkol glede priseljenske zakonodaje in pooblastil zveznih organov kazenskega pregona.

V Minneapolisu so v javnost prišli novi posnetki s mobilnega telefona, ki prikazujejo usodno streljanje na Renee Nicole Good s strani agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE). Videoposnetek, posnet z vidika agenta Jonathana Rossa, prikazuje napeto interakcijo pred incidentom, v kateri sopotnica izziva agenta, medtem ko ta dokumentira registrsko tablico vozila. Ko je agent ukazal Goodovi, naj izstopi iz avtomobila, je ta zapeljala vzvratno in nato sunkovito pospešila naprej proti agentu, kar je sprožilo streljanje v domnevni samoobrambi. Incident je sprožil val protestov v več ameriških mestih in ponovno odprl razpravo o taktikah zveznih organov za priseljevanje. Tožilstvo v Minnesoti je pozvalo javnost k predložitvi vseh dodatnih dokazov in posnetkov, medtem ko administracija predsednika Trumpa odločno brani ukrepanje agenta, češ da je varoval lastno življenje in življenja sodelavcev. Kritiki po drugi strani izpostavljajo agresivnost postopka in morebitno nepotrebno uporabo sile v stanju splošnega kaosa. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti glede vloge agencije ICE, pri čemer so se odzivi v javnosti močno razpolovili. Medtem ko nekateri poudarjajo pomen upoštevanja navodil uradnih oseb, drugi opozarjajo na pretekle primere, ko so zvezni agenti domnevno prekoračili svoja pooblastila ali preprečili nujno medicinsko pomoč na kraju dogodkov. Primer Renee Nicole Good tako ostaja v središču političnih in družbenih polemik v Združenih državah Amerike.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel Jonathan Ross, agent ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), ki je v sredo v Minneapolisu ubil 37-letno Renee Nicole Good. Posnetek prikazuje dogajanje z agentove perspektive le nekaj trenutkov pred usodnimi streli. Na njem je slišati umirjen glas žrtve, ki agentu reče, da nanj ni jezena, medtem ko ta hodi okoli njenega vozila in snema registrsko tablico ter notranjost avtomobila. Sporni posnetek je sprožil nove razprave o taktiki agenta, saj nekateri analitiki opozarjajo na nenavadno ravnanje, ko agent v eni roki drži telefon, v drugi pa orožje. Bela hiša in podpredsednik JD Vance sta posnetek delila na družbenih omrežjih, pri čemer Vance trdi, da video dokazuje neposredno ogroženost agentovega življenja, ko naj bi žrtev z vozilom zavila proti njemu. Nasprotno pa kritiki in nekateri pravni strokovnjaki izpostavljajo, da posnetek kaže, kako je Renee Nicole Good poskušala le odpeljati mimo agenta, ki ji je blokiral pot. Preiskava dogodka, ki je močno polariziral ameriško javnost, se nadaljuje, pri čemer zvezni organi preučujejo, ali je bila uporaba smrtonosne sile v tem primeru upravičena. Dogodek je dodatno zaostril napetosti med zagovorniki stroge migracijske politike in aktivisti skupine Ice Watch, ki spremljajo in dokumentirajo delo agentov na terenu. Žrtev je bila namreč mati treh otrok in aktivna članica omenjene skupine. Medtem ko vlada poudarja nevarnost, s katero se srečujejo agenti pri izvajanju deportacij, nasprotniki opozarjajo na porast nasilja in kršitve človekovih pravic pri delovanju službe ICE pod trenutno administracijo.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance in predsednik Donald Trump sta se znašla pod plazom kritik zaradi interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutek, ko je agent službe ICE v Minneapolisu ustrelil in ubil Renee Nicole Good. Vance je na družbenih omrežjih trdil, da posnetek dokazuje agentovo samoobrambo in ogroženost, medtem ko kritiki in novinarji opozarjajo, da vizualni dokazi kažejo nasprotno. Na posnetku je videti, da je bila voznica pred streljanjem v mirni interakciji z agentom in da je vozilo premikala počasi stran od njega, kar spodkopava uradne trditve o napadu na uradno osebo. Administracija Donalda Trumpa je pokojno žensko označila za domačo teroristko, ki je vozilo uporabila kot orožje, vendar analitiki opozarjajo na neskladje med temi izjavami in dejanskim stanjem na terenu. Kritiki poudarjajo, da gre za načrtno izkoriščanje estetike protislovij in absurda, s čimer želi oblast omamiti javnost in preusmeriti pozornost od dejstva, da je bila ubita neoborožena ameriška državljanka. Poleg tega je Trump na spletu objavil videoposnetek vojaške operacije v Venezueli z glasbeno podlago, ki vključuje protivojno skladbo, kar je dodatno zmedlo opazovalce. Dogodek je sprožil širšo razpravo o odgovornosti organov pregona in mejne službe ter o vprašanju imunitete agentov. Medtem ko Vance vztraja pri popolni imuniteti za agente v uniformi, pravni strokovnjaki in opozicija opozarjajo, da takšna retorika spodbuja policijsko nasilje brez posledic. Napetosti v ameriški družbi se stopnjujejo, saj se uradni narativ močno razlikuje od pričevanj očividcev in objavljenih amaterskih posnetkov, kar poglablja nezaupanje v institucije pod novo administracijo.

V javnosti se je pojavil nov, 47 sekund dolg videoposnetek, ki prikazuje usodne trenutke streljanja v Minneapolisu, v katerem je pod streli ameriškega uradnika za priseljevanje (ICE) umrla Renee Good. Posnetek, ki ga je prvotno objavil lokalni medij Alpha News, ponuja neposreden pogled s perspektive uradnika Jonathana Rossa, ki je sprožil strele. Objava je sprožila nove valove kritik in podroben nadzor nad ravnanjem zveznih organov, medtem ko v Združenih državah Amerike narašča javno nezadovoljstvo zaradi uporabe sile v imigracijskih postopkih. Tožilstvo v Minnesoti je v petek, 9. januarja, uradno pozvalo javnost k sodelovanju in predložitvi vseh morebitnih dodatnih dokazov ali posnetkov, ki bi lahko pomagali pri preiskavi dogodka. Dogodek je močno odjeknil v ameriški javnosti, saj se je zgodil sočasno z drugim podobnim incidentom v Portlandu v Oregonu, kar je še dodatno podžgalo razprave o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na analizo posnetka, ki ga je kasneje ponovno objavilo tudi ministrstvo za domovinsko varnost. Analiza naj bi razjasnila okoliščine srečanja med Goodovo in Rossom ter ugotovila, ali je bila uporaba smrtonosne sile v danem trenutku upravičena. Primer ostaja v središču pozornosti ameriških medijev in zagovornikov človekovih pravic.

V Minneapolisu je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med izvajanjem operacije ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, mater treh otrok in ameriško državljanko. Incident, ki se je zgodil v bližini prizorišča umora Georgea Floyda, je sprožil množične proteste v več ameriških mestih, vključno s Portlandom in Philadelphio, kjer so se protestniki spopadli z vprašanji policijskega nasilja in zveznih pooblastil. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je šlo za samoobrambo, saj naj bi Goodova s svojim vozilom ogrožala agente, medtem ko novi videoposnetki in pričevanja kažejo na kaotično posredovanje s protislovnimi ukazi. Demokratski predstavniki v kongresu so že napovedali pripravo zakonodaje, ki bi agentom ICE odvzela imuniteto in omogočila lažji pregon v primerih prekomerne uporabe sile. Župan Minneapolisa Jacob Frey je po dogodku ostro obsodil delovanje zveznih agentov in zahteval njihov umik iz mesta, podobne pozive pa sta podala tudi župan Portlanda in guvernerka Oregona po ločenem incidentu, v katerem so agenti mejne patrulje ranili dve osebi. Lokalne oblasti v več zveznih državah opozarjajo na porušeno zaupanje med lokalno policijo in zveznimi organi, kar naj bi bila posledica agresivnih metod pregona priseljencev. Napetosti se stopnjujejo tudi na politični ravni, kjer podpredsednik JD Vance zagovarja ravnanje agentov, medtem ko opozicija na čelu s Hillary Clinton in Alexandrio Ocasio-Cortez opozarja na vzpostavljanje sistema, ki temelji na krutosti. Organizacije za človekove pravice, kot je Human Rights Watch, so po pregledu razpoložljivih posnetkov ocenile, da je bila uporaba smrtne sile neupravičena, saj vozilo v trenutku streljanja ni predstavljalo neposredne nevarnosti za življenja agentov.

Po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z mesti New York, Columbus, Dallas in Los Angeles, so izbruhnili množični protesti po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carino (ICE) v Minneapolisu ustrelil 37-letno Renee Good. Mati treh otrok je podlegla poškodbam po incidentu z agentom Jonathanom Rossom, kar je sprožilo val ogorčenja in javnih nemirov. Medtem ko administracija predsednika Trumpa brani ravnanje agenta, so se v javnosti pojavile nasprotujoče si informacije o ozadju žrtve, podpredsednik JD Vance pa je njeno smrt označil za tragedijo, ki si jo je povzročila sama. Politične napetosti so se dodatno stopnjevale v kongresu, kjer so demokratski poslanci začeli resno razpravljati o ustavni obtožbi (impeachmentu) sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Jamie Raskin in Brad Schneider sta izpostavila nujnost odgovornosti po dogodkih v Minneapolisu in Portlandu, pri čemer zahtevata odstop Noemove ali njeno razrešitev. Schneider je poudaril, da bo v nasprotnem primeru podprl parlamentarne postopke za njeno odstranitev z dolžnosti zaradi neustreznega vodenja agencij pod njenim okriljem. Medijska poročanja o dogodku so postala predmet sporov glede verodostojnosti informacij. Dopisnica mreže NBC Maggie Vespa je poročala, da je podpredsednik Vance brez dokazov označil žrtev za radikalno levičarko, medtem ko drugi viri, kot je New York Post, navajajo, da je bila Goodova aktivna nasprotnica agencije ICE. Razhajanja v poročanju in ostra retorika uradnikov so še dodatno razvneli protestnike, ki zahtevajo reformo imigracijskih organov in pravico za ustreljeno žensko.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V zadnjem obdobju so se v javnosti pojavili različni prispevki, ki obravnavajo sodobne pristope k starševstvu, vpliv umetne inteligence na duševno zdravje in družbeno dojemanje določenih poklicev v partnerskih zvezah. Ena izmed odmevnejših zgodb vključuje avtorico Lauro Jane Williams, ki je delila neobičajno metodo za spodbujanje otroka k šoli, pri čemer je uporabila humor in glasbo s tematiko izločanja, kar izpostavlja kreativne, čeprav nenavadne rešitve pri vzgoji osnovnošolcev. Na področju duševnega zdravja se v Novi Zelandiji vse pogosteje razpravlja o uporabi klepetalnika ChatGPT kot dostopnejšega nadomestka za drago tradicionalno terapijo. Kljub temu da tehnologija ponuja hitre nasvete, strokovnjaki opozarjajo na omejitve umetne inteligence pri obravnavi eksistencialnih kriz in globokih čustvenih stisk, zlasti pri starejših generacijah, ki se spopadajo z osamljenostjo in občutkom nepomembnosti. Analiza medosebnih odnosov pa razkriva, da poklicna pot posameznika še vedno močno vpliva na romantično privlačnost. Razprave na družbenih omrežjih so izpostavile določene poklice, kot so zaposleni v igralnicah ali psihiatri, ki zaradi visokega stresa, specifičnega delovnega časa ali nagnjenosti k analiziranju partnerja veljajo za manj zaželene. Te zgodbe skupaj tvorijo mozaik sodobnega življenja, kjer se tradicija srečuje s tehnološkim napredkom in novimi družbenimi normami.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Nvidia je tik pred zaprtjem trga v petek napovedala svoj največji prevzem v zgodovini, ko se je dogovorila za nakup Groqa, oblikovalca visoko zmogljivih pospeševalnikov umetne inteligence, za 20 milijard dolarjev v gotovini. Dejansko gre pri poslu za strokovno znanje Groqa na področju TPU (Tensor Processing Unit), zlasti za znanje direktorja Jonathana Rossa, ki je pomagal lansirati.

Nvidia naj bi za 20 milijard dolarjev kupila del premoženja podjetja Groq, vključno z licenčno pogodbo za tehnologijo sklepanja. Poleg tega je Nvidia zaposlila ključne inženirje podjetja Groq, vključno z njegovim ustanoviteljem Jonathanom Rossom, ki je pred tem razvijal čipe za umetno inteligenco pri Googlu.

BBC-jeva serija Celebrity Traitors je sprožila številne odzive. Ruth Codd se je znašla pod plazom kritik zaradi domnevnega razkritja pomembnega spojlerja na družbenih omrežjih. Kate Garraway je razjezila gledalce z izjavo o Tameki Empson. Niko Omilana je spregovoril po njegovem "nepravičnem" izpadu iz serije, oboževalci pa so izrazili svoje nezadovoljstvo. Poleg tega je epizoda vključevala nepričakovan trenutek, ko je Celia Imrie nehote izpustila plin.

Igralka Carrie Preston, zvezda serije 'Elsbeth', je izrazila navdušenje nad igralskimi sposobnostmi Stephena Colberta, ki se je pojavil v premierni epizodi tretje sezone. Prestonova je poudarila, da je Colbert odličen igralec in da je bila sprva živčna ob snemanju z njim. Epizoda, v kateri Colbert igra samega sebe, je osredotočena na dogajanje v zakulisju poznonočne televizije. Showrunner Jonathan Tolins je razkril podrobnosti o premieri sezone in napovedal nadaljnje dogajanje.