Ameriški odvetnik Barry Pollack, ki je v mednarodni javnosti zaslovel kot ključni pravni zastopnik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga, je prevzel vodenje obrambe venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Pollack velja za izjemno uspešnega stratega na področju kazenskega prava, kar je potrdil s svojo vlogo pri izpustitvi Assanga na prostost po dolgoletnem pravnem sporu z oblastmi Združenih držav Amerike. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z resnimi obtožbami glede trgovine z drogami in korupcije, zato izbira Pollacka nakazuje na agresivno pravno strategijo venezuelskega vodstva. Odvetnikove izkušnje z odmevnimi primeri, ki vključujejo nacionalno varnost in mednarodno pravo, bodo ključne pri obravnavi obtožnice v Washingtonu. Imenovanje je v diplomatskih krogih sprožilo precej pozornosti, saj Pollack velja za strokovnjaka, ki se ne boji neposrednih pravnih spopadov z ameriškimi državnimi organi.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila pripeljana na sodišče v New Yorku, kjer sta zanikala obtožbe o narkoterorizmu. Madura zastopa odvetnik Juliana Assangea. Sojenje vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton. Po aretaciji Madura, ZDA grozijo z vojaško akcijo proti drugi državi. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura zajele tudi njegovo ženo Cilio Flores.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko ovadbo proti Nobelovi fundaciji zaradi izbire venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za prejemnico nagrade za mir. Assange trdi, da ta izbira krši oporoko Alfreda Nobela iz leta 1895.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko prijavo proti Nobelovi fundaciji, pri čemer jo obtožuje, da je Nobelovo nagrado za mir spremenila v "instrument vojne". Razlog za to je podelitev nagrade venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Assange trdi, da nagrada krši Nobelova načela in omogoča vojne zločine.

Julian Assange je v Švedski vložil tožbo proti Nobelovi fundaciji, ker naj bi izbira Marie Corine Machado za prejemnico Nobelove nagrade za mir kršila oporoko Alfreda Nobela iz leta 1895. Assange meni, da nagrada Machado spodbuja vojne zločine.

Španski sodnik Santiago Pedraz je predlagal sojenje Davidu Moralesu Guillénu, direktorju španskega varnostnega podjetja, ki je med letoma 2015 in 2018 opravljalo varnostne storitve na ekvadorski ambasadi v Londonu. Morales je obtožen vohunjenja za ustanovitelja Wikileaksa, Juliana Assangea, med njegovim azilom. Namestil naj bi kamere, ki so snemale pogovore z vodilnimi svetovnimi osebnostmi, informacije pa naj bi posredoval "prijateljem ZDA". Sojenje bo potekalo na španskem državnem sodišču.

V Sydneyju v Avstraliji je potekal množični protest v podporo Gazi, na katerem je sodelovalo več sto tisoč ljudi. Protestniki so prečkali znameniti most Sydney Harbour Bridge in zahtevali prekinitev ognja ter konkreten odziv Avstralije proti Izraelu. Med udeleženci je bil tudi ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange.

V Sydneyju se je med vikendom zbralo med 90.000 in 300.000 ljudi, ki so prečkali pristaniški most v znak protesta proti izraelskemu ravnanju v Gazi. Protestniki so vlado pozvali k ustavitvi ubijanja v Palestini. Dogodek je organizirala skupina Palestine Action pod imenom "March for Humanity". Med protestniki je bil tudi Julian Assange.

V Sidneju se je odvijal propalestinski protest, na katerem je sodelovalo več deset tisoč ljudi, med njimi tudi ustanovitelj Wikileaksa, Julian Assange. Protestniki so prečkali Sidnejski luški most in pozivali k miru ter dostavi pomoči v Gazo. Po poročilih naj bi se protesta udeležilo okoli 90.000 ljudi, ki so nosili lonce in ponve.

V močnem dežju se je na tisoče ljudi zbralo na pohodu preko mostu Sydney Harbour Bridge, da bi zahtevali takojšen konec izraelskega genocida in stradanja v Gazi. Protestniki so bili opremljeni z dežniki in pelerinami, nekateri pa so prinesli celo deske za surfanje. Pohod je pokazal, da imajo ljudje dovolj dogajanja v Gazi.

Ameriški State Department je ustavil izdajanje vseh viz za obiskovalce iz Gaze, dokler ne bo izvedel temeljite preiskave. Prav tako so ustavili izdajanje viz za Palestince, ki prihajajo iz Gaze na nujno zdravljenje.