Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo, 14. januarja 2026, izvedli hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše kriminalistične preiskave o nepooblaščenem razkritju in hrambi zaupnih obrambnih informacij. Po navedbah pravosodnega ministrstva ZDA so agenti novinarki zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so preiskovalci poudarili, da Natansonova trenutno ni osrednji predmet preiskave. Operacija je tesno povezana s primerom vladnega pogodbenika Aurelia Pereza-Lugonesa, ki je bil prejšnji teden v Marylandu obtožen nezakonite hrambe strogo zaupnih podatkov. Hannah Natanson je v okviru svojega novinarskega dela intenzivno poročala o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za korenito preoblikovanje zvezne uprave, vključno z načrtovanimi množičnimi odpuščanji javnih uslužbencev. Pri svojem delu je vzpostavila stike s številnimi zaposlenimi znotraj vlade, kar je po mnenju zagovornikov svobode medijev verjeten povod za agresivne preiskovalne ukrepe. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila preiskava odrejena zaradi poročanja o zaupnih podatkih, ki naj bi jih novinarki predal aretirani pogodbenik. Uredniški odbor Washington Posta je ravnanje FBI označil za nenavadno agresivno in zaskrbljujoče, saj takšni ukrepi predstavljajo nevaren precedens za svobodo tiska v Združenih državah Amerike. Direktor FBI Kash Patel dogajanja še ni podrobneje komentiral, preiskava pa se nadaljuje s pregledom zaseženih elektronskih naprav.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Kash Patel je na položaj namestnika direktorja imenoval Christopherja Raio, dosedanjega vodjo izpostave v New Yorku. Raia bo na tem mestu nadomestil Dana Bongina, ki je s položaja odstopil po manj kot letu dni, zaznamovanem z notranjimi napetostmi in težavami pri vodenju operacij. Z imenovanjem Raie, ki ima za seboj 22-letno kariero v uradu, se FBI vrača k tradiciji, po kateri vsakodnevne operacije vodi karierni agent z obsežnimi izkušnjami. Raia se je uradu pridružil leta 2003, pred tem pa je služil kot častnik obalne straže. V svoji karieri je preiskoval nasilni kriminal, trgovino z drogami in tolpe ter vodil protiteroristične operacije na sedežu FBI. Širši javnosti je postal znan po vodenju odziva na smrtonosni napad s tovornjakom v New Orleansu, ki se je zgodil na novo leto prejšnjega leta. Njegovo imenovanje velja za poskus stabilizacije institucije pod vodstvom Patela. Sprememba v vrhu FBI prihaja v času povečanih pritiskov na obveščevalno skupnost in preiskovalne organe. Medtem ko je njegov predhodnik Bongino veljal za politično izbiro, ki se je v strukturi urada težko znašel, Raia prinaša kontinuiteto in strokovno znanje s področja nacionalne varnosti. Njegova prva naloga bo pomiritev notranjih razmer in vodenje ključnih preiskav v obdobju, ko se urad sooča s številnimi političnimi in varnostnimi izzivi.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Ameriško ministrstvo za pravosodje in zvezni preiskovalni urad FBI sta v petek razkrila podrobnosti o preprečitvi načrtovanega terorističnega napada v kraju Mint Hill v Severni Karolini. Oblasti so aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada z noži in kladivi na lokalno trgovino z živili ter restavracijo s hitro hrano. Po navedbah tožilstva je osumljenec nameraval dejanje izvesti na silvestrovo v podporo teroristični skupini Islamska država (ISIS). Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah generalne tožilke Pamele Bondi je uspešno sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi pregona rešilo številna ameriška življenja pred načrtovanim grozljivim nasiljem. Preiskava je pokazala, da je osumljenec, ki je dopolnil 18 let le dva tedna pred aretacijo, v preteklosti že prisegel zvestobo omenjeni skrajni skupini in se v svojih izjavah sovražno opredeljeval do vernikov drugih veroizpovedi. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da je osumljenec želel postati vojak Islamske države, vendar so njegovi agenti v Charlottu pravočasno prestregli načrte in preprečili morebitno katastrofo. Sturdivant se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi vpletenosti v teroristične aktivnosti.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je napovedal vložitev zveznih obtožnic proti osumljencu, ki naj bi načrtoval teroristični napad v mestu Charlotte v Severni Karolini na silvestrovo. Preiskovalci so razkrili, da je bil osumljenec pod nadzorom urada že od leta 2022. Direktor urada Kash Patel je v izjavi za javnost pojasnil, da so s pravočasnim posredovanjem preprečili morebitno tragedijo, ki bi jo povzročil radikaliziran posameznik. Operacija je bila osredotočena na preprečitev napada, ki ga je navdihnila Islamska država (IS), tarče pa naj bi bile javne lokacije in specifične družbene skupine. Čeprav podrobnosti o vseh vpletenih še niso popolnoma jasne, je FBI potrdil, da je bila grožnja resna in neposredna. Aretacija 18-letnega Christiana Sturdivanta v Mint Hillu predstavlja ključen korak v preiskavi, ki se je stopnjevala v zadnjih dneh lanskega leta, ko so obveščevalni podatki nakazovali na pripravo operacije mučeništva.

Zvezne oblasti v Združenih državah Amerike so v mestu Mint Hill, v predmestju Charlotta v Severni Karolini, aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta. Osumljenec je bil obtožen načrtovanja morebitnega terorističnega napada, ki naj bi ga izvedel na silvestrovo. Po navedbah urada zveznega tožilca in Zveznega preiskovalnega urada (FBI) je bil napad neposredno navdihnjen s strani teroristične skupine Islamska država (ISIL), Sturdivant pa naj bi načrtovanje izvajal približno leto dni. Preiskava je razkrila, da je osumljenec namerno ciljal na jude, kristjane in pripadnike organov pregona. Njegovi tarči sta bili lokalna trgovina z živili in restavracija s hitro hrano, kjer je nameraval povzročiti masovne žrtve v podporo omenjeni teroristični skupini. Aretacija je rezultat dolgotrajnega spremljanja in uspešnega posredovanja agencije FBI, ki je grožnjo nevtralizirala, preden bi prišlo do izvedbe napada. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da so z organi pregona pravočasno ukrepali in preprečili tragedijo ob vstopu v novo leto.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je uspešno preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se odvil na silvestrovo v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Direktor FBI Kash Patel je v petek potrdil, da so organi pregona aretirali 18-letnega ameriškega državljana, ki je po navedbah preiskovalcev deloval pod vplivom teroristične organizacije Islamska država (IS). Osumljenec je načrtoval nasilna dejanja proti judovski in krščanski skupnosti ter pripadnikom skupnosti LGBT, pri čemer je nameraval uporabiti hladno orožje, vključno s kladivi in noži. Preiskava je razkrila, da je mladi osumljenec o svojih načrtih razpravljal z dvema tajnima agentoma FBI, ki sta se izdajala za somišljenika. S tem ko so ga agenti pravočasno izsledili in ujeli v past, so preprečili morebitne smrtne žrtve med praznovanjem novega leta. Incident ponovno osvetljuje nevarnost radikalizacije mladih prek spleta in hkrati poudarja proaktivno vlogo zveznih organov pri preprečevanju domačega terorizma, ki ga navdihujejo tuje ekstremistične ideologije. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z zbiranjem dokazov o širini njegovega omrežja.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je v zvezni državi Severna Karolina preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na silvestrovo. Po navedbah urada v mestu Charlotte so organi pregona pridržali osumljenca, ki naj bi ga pri načrtovanju dejanj navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS). Vodja urada FBI Kash Patel je potrdil, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, in ob tem izrazil zahvalo varnostnim organom za uspešno usklajeno delovanje, ki je preprečilo morebitne žrtve v času novoletnih praznovanj. Podrobnejše informacije o identiteti osumljenca in specifični tarči načrtovanega napada uradno še niso bile razkrite, preiskava pa se nadaljuje v smeri ugotavljanja širših povezav z mednarodnimi terorističnimi mrežami.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v zvezni državi Severna Karolina preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se odvil na silvestrovo. Po navedbah urada v Charlottu so agenti uspešno ustavili posameznika, ki ga je k dejanju neposredno spodbudila teroristična skupina Islamska država (ISIS). To je že drugi večji preprečeni napad pod vodstvom direktorja FBI Kasha Patela v zadnjih mesecih, kar kaže na povečano dejavnost varnostnih organov pri odkrivanju domačih groženj, povezanih s tujimi ekstremističnimi ideologijami. Podrobnosti o identiteti osumljenca in specifični tarči napada uradno še niso bile razkrite, vendar je FBI za kasnejše ure že napovedal podrobnejšo izjavo za javnost. Operacija odraža trenutno visoko stopnjo pripravljenosti ameriških varnostnih služb med prazniki, ko je tveganje za tovrstne incidente tradicionalno večje. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokazov, ki bi lahko povezali osumljenca z širšo mrežo podpornikov Islamske države.

FBI je preprečil teroristični napad v Severni Karolini, ki ga je za novoletno noč načrtoval osemnajstletnik. Napadalec naj bi v trgovini z noži in kladivi napadal ljudi, navdih pa naj bi dobil od Islamske države (ISIS). Med tarčami so bili tudi Židje, kristjani in LGBTQ+ osebe. Mladič je svoje načrte zaupal tajnemu agentu, ki ga je nato aretiral.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični načrt, ki ga je navdihnila ISIS, in bil načrtovan za silvestrovo.

FBI je sporočil, da je preprečil teroristični napad, načrtovan za silvestrovo v Severni Karolini. Osumljenec, 18-letnik, je simpatiziral z Islamsko državo (IS) in načrtoval "operacijo mučeništva".

FBI je sporočil, da je preprečil načrtovani napad za silvestrovo v Mint Hillu v Severni Karolini, ki ga je navdihnila Islamska država. Osumljenec, 18-letni Christian Sturdivant, je načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Oblasti trdijo, da je Sturdivant podpiral Islamsko državo.

Trumpova administracija je že drugič v zadnjih tednih uporabila obtožbe o goljufiji, da bi upravičila okrepljene ukrepe zveznih organov pregona v Minnesoti. Ta država, ki ima največjo somalsko skupnost v ZDA, je postala središče povečanih aktivnosti FBI in DHS.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zvezni državi Minnesota. Odločitev sledi obtožbam o obsežnih finančnih prevarah znotraj somalijsko-ameriške skupnosti, ki naj bi po navedbah zveznih oblasti zlorabljala sistem socialnih transferjev. Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je ukrep potrdilo v torek, ko so dokončno ustavili vsa nakazila državi. Do teh ukrepov prihaja v času, ko direktor FBI Kash Patel napoveduje povečano prisotnost preiskovalcev v Minnesoti, ki naj bi se spopadali z domnevnim izkoriščanjem milijonov dolarjev zveznih sredstev. Hkrati so oblasti sprožile obsežne revizije imigracijskih postopkov za ameriške državljane somalijskega porekla. Namen revizij je odkriti morebitne prevare v postopkih pridobivanja državljanstva, kar bi lahko služilo kot podlaga za denaturalizacijo oziroma odvzem državljanstva. Pomočnica sekretarja za domovinsko varnost Tricia McLaughlin je poudarila, da je pridobitev državljanstva na podlagi goljufije zakonska osnova za njegovo preklicanje. Čeprav so bili takšni postopki v preteklosti redki, se pod sedanjo upravo stopnjuje uveljavljanje imigracijske zakonodaje, vključno z deportacijami in preklici vizumov. Ti ukrepi so tesno povezani s predhodno napovedano ukinitvijo programa začasne zaščite (TPS) za Somalce, kar stopnjuje pritisk na to skupnost.

V Združenih državah Amerike je administracija predsednika Donalda Trumpa sprožila vrsto obsežnih pravnih postopkov, ki so usmerjeni tako proti nekdanjim visokim obveščevalnim uradnikom kot proti določenim skupinam priseljencev. Zvezni tožilec Jason Reding Quiñones, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Trumpa in pravosodne ministrice Pam Bondi, vodi preiskavo proti nekdanjim vodilnim osebam FBI in obveščevalnih služb, vključno z Johnom Brennanom in Jamesom Clapperjem. Preiskava se osredotoča na njihovo vlogo pri preučevanju ruskega vmešavanja v volitve leta 2016, medtem ko kritiki, kot je nekdanja tožilka Barbara McQuade, opozarjajo na politično motivirano maščevanje brez ustrezne pravne podlage. Hkrati je ministrstvo za domovinsko varnost začelo izvajati revizije državljanstev ameriških državljanov somalijskega porekla zaradi sumov priseljenskih prevar. Pomočnica sekretarja Tricia McLaughlin je potrdila, da lahko ugotovljene nepravilnosti vodijo do odvzema državljanstva oziroma denaturalizacije. Direktor FBI Kash Patel je ob tem napovedal povečanje števila preiskovalcev v Minnesoti, ki velja za središče somalijske skupnosti, zaradi domnevnih zlorab zveznih sredstev. Ti ukrepi odražajo zaostreno politiko Trumpove administracije na področju priseljevanja in notranjega nadzora, kar sproža burne odzive v ameriški pravni in politični javnosti.

Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da zvezni preiskovalni urad izvaja obsežno operacijo v zvezni državi Minnesota, kjer preiskujejo goljufije v višini 250 milijonov dolarjev. Po Patelovih besedah gre pri odkriti shemi le za vrh ledene gore v širšem kontekstu izkoriščanja javnih sredstev, namenjenih otroškemu varstvu. FBI je na območje napotil dodatne vire in agente, da bi pospešili preiskavo in razbili kriminalne mreže, ki so si protipravno prilaščale denar iz zveznih programov pomoči. Preiskava se je intenzivirala po objavi videoposnetka, ki je sprožil buren odziv javnosti in politike na zvezni ravni. Patel je izpostavil, da so bili dodatni resursi v Minnesoto napoteni že pred viralno objavo posnetka, kar kaže na to, da je urad resnost situacije prepoznal že prej. Zvezne oblasti se zdaj osredotočajo na identifikacijo vseh vpletenih v krajo sredstev, ki so bila prvotno namenjena prehrani in oskrbi otrok v ranljivih skupinah. Primer odpirajo vprašanja o učinkovitosti nadzora nad porabo proračunskega denarja v posameznih zveznih državah.

Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Kash Patel je napovedal znatno okrepitev preiskovalnih virov v zvezni državi Minnesota po razkritju obsežnih finančnih goljufij. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v somalski skupnosti v Minneapolisu, ki naj bi po prvih ocenah vključevale več kot 250 milijonov dolarjev proračunskih sredstev. Patel je v uradni izjavi poudaril, da so dosedanja odkritja le vrh ledene gore in da bo urad preiskal vse razpoložljive sledi, ki so postale širše javno znane po viralnih objavah neodvisnih poročevalcev na družbenih omrežjih. Operacija FBI vključuje napotitev dodatnih agentov in tehnične opreme v regijo, kjer bodo podrobneje preučili tokove denarja, namenjenega socialnim programom. Vodstvo FBI se je za ta korak odločilo po pritisku javnosti in novih dokazih o sistematičnem izkoriščanju zveznih skladov. Preiskovalci se spopadajo z zahtevno nalogo razpletanja mreže podjetij in posameznikov, ki so sodelovali pri nezakonitem prisvajanju javnega denarja, pri čemer Patel obljublja popolno preglednost in strogo uveljavljanje zakonodaje proti vsem odgovornim za oškodovanje davkoplačevalcev.

Donald Trump je po vetu zakona o čisti vodi naletel na kritike zaradi kaznovanja države zaradi uveljavljanja njenih zakonov. Njegova administracija je umaknila tožbo, s katero je poskušala prevzeti nadzor nad Nacionalno gardo Kalifornije od demokratskega guvernerja Gavina Newsoma. Republikanski zakonodajalci so opozorili, da eno vprašanje zasenči njegovo predsednikovanje. Po tesni zmagi na predsedniških volitvah leta 2024, so demokratski strategi opazili pet 'opozorilnih znakov' za Trumpa. Sprememba imena Kennedyjevega centra je prišla po tem, ko so nova pravila določila, da lahko glasujejo samo Trumpovi imenovani upravitelji.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se po poročilih političnih analitikov pripravlja na obsežne kadrovske spremembe v ožjem krogu Bele hiše, kjer naj bi ključna mesta zasedli pripadniki gibanja MAGA. Medtem ko naj bi najtesnejši sodelavci, kot sta Susie Wiles in Stephen Miller, ostali na svojih položajih, se pričakuje odhod številnih svetovalcev. Hkrati se ameriška zvezna administracija sooča z resnimi operativnimi težavami; Uprava za socialno varnost (SSA) je po poročanju Washington Posta v stanju pretresa, saj je po valu odpuščanj v okviru pobude DOGE izgubila približno 7.000 zaposlenih oziroma 12 odstotkov delovne sile. Zaradi pomanjkanja izkušenih kadrov se kopičijo zaostanki, ki vključujejo 6 milijonov nerešenih primerov. Na področju finančne regulacije je Trumpova administracija v letu 2025 drastično spremenila smer. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je pod novim vodstvom ustavila ali opustila približno 60 odstotkov vseh postopkov proti podjetjem s področja kriptovalut. Z novo izvršilno uredbo o krepitvi ameriškega vodstva v digitalni finančni tehnologiji je Trump razveljavil strožje predpise iz Bidnovega obdobja, kar je v kriptoindustriji sprožilo val optimizma glede milejšega nadzora in revizijskih postopkov. Kritiki pa opozarjajo, da zmanjšan nadzor in kadrovska oslabitev ključnih agencij ogrožata stabilnost javnih storitev in varnost vlagateljev.

Triindvajsetletni Nick Shirley, ki velja za vplivneža znotraj gibanja MAGA, je v zadnjem tednu dosegel izjemen vzpon na družbenih omrežjih po objavi videoposnetka o domnevnih volilnih nepravilnostih v ameriški zvezni državi Minnesota. Njegove vsebine so prek spleta delile in podprle vplivne osebnosti, med katerimi so lastnik platforme X Elon Musk, ameriški podpredsednik JD Vance in direktor FBI Kash Patel. Pred omenjenim viralnim vzponom je bil Shirley v širši javnosti razmeroma neznan, zdaj pa so njegovi posnetki dosegli večmilijonske oglede. Zgodba o domnevni prevari, ki jo Shirley izpostavlja v svojem prispevku, je hitro postala osrednja tema pogovorov v desnem političnem prostoru Združenih držav Amerike. Čeprav so njegove navedbe sprožile številne razprave o integriteti volilnega procesa, kritiki opozarjajo na pomanjkanje trdnih dokazov in morebitno širjenje dezinformacij. Hitra širitev teh vsebin prek algoritmov družbenih omrežij in podpora s strani visokih političnih uradnikov kažeta na moč alternativnih medijskih kanalov pri oblikovanju javnega mnenja pred prihajajočimi političnimi dogodki v ZDA.

Po razkritju obsežnih goljufij v Minnesoti, povezanih s shemami zlorabe zveznih sredstev, se je okrepila politična polarizacija. Republikanci, zavezniki Donalda Trumpa, so se osredotočili na Minnesoto, medtem ko je newyorška novinarka Mara Gay trdila, da preiskave predstavljajo politično motivirano iskanje grešnega kozla v somalski skupnosti. Podjetje moža Ilhan Omar se je znašlo pod drobnogledom, zaradi česar je z njihove spletne strani odstranilo imena. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo video posnetke preiskave, kar je sprožilo posmeh.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v Minnesoti znatno povečal število agentov in sredstev za preiskavo obsežnih goljufij v programih socialne pomoči in zdravstvenega zavarovanja Medicaid. Direktor FBI Kash Patel je napovedal ostre ukrepe, vključno z morebitnimi deportacijami, potem ko so preiskave razkrile mrežo navideznih podjetij in centrov za varstvo otrok, ki so služili kot krinka za krajo zveznega denarja. Po navedbah tožilstva bi lahko skupna vrednost goljufij v zvezni državi dosegla do devet milijard dolarjev, čeprav guverner Tim Walz in drugi državni uradniki tem številkam oporekajo. Preiskava se je intenzivirala po objavi videoposnetka, ki je prikazoval prazne prostore otroških centrov, ki so prejemali visoke državne subvencije. Patel je poudaril, da so sredstva, namenjena prehrani otrok med pandemijo in zdravstveni oskrbi najšibkejših, sistematično odtekala prek slamnatih podjetij. FBI se trenutno osredotoča na identifikacijo vseh vpletenih v shemo, ki je vključevala tudi zlorabo programov za pomoč ob covidu-19.

Direktor ameriškega zveznega urada FBI Kash Patel je v nedeljo napovedal, da bo urad v zvezno državo Minnesoto napotil dodatne vire za razbitje obsežnih mrež finančnih goljufij. Patel je poudaril, da so trenutno odkriti primeri v tej zvezni državi le vrh ledene gore v širšem kontekstu zlorab javnih in zasebnih sredstev. Operacija predstavlja del širše strategije novega vodstva FBI, ki pod vodstvom Patela daje prednost pregonu sistemske korupcije in goljufij, ki neposredno škodujejo davkoplačevalcem. Preiskava v Minnesoti se osredotoča na večje sheme, ki vključujejo pranje denarja in krajo identitete. Po besedah direktorja Patela bo FBI tesno sodeloval z lokalnimi organi pregona, da bi identificiral vse vpletene akterje. Ta odločen pristop sledi obdobju notranjih pretresov v agenciji, ki so jih zaznamovale zamenjave v vrhu in obtožbe o preteklih nepravilnostih pri delovanju urada v političnih procesih.

FBI obravnava tekoči škandal goljufij, ki vključujejo centre za varstvo otrok v Minnesoti, kot najvišjo prioriteto, je dejal direktor FBI Kash Patel. Podrobnosti o preiskavi niso bile razkrite, vendar se domneva, da gre za obsežno goljufijo.

FBI je okrepil svoje operacije v Minnesoti, potem ko je direktor Kash Patel odredil napotitev dodatnih agentov za razbitje goljufivih shem, ki kradejo zvezne programe pomoči otrokom. Patel je dejal, da je goljufija v višini 250 milijonov dolarjev "le vrh ledene gore". FBI je v Minnesoto napotil dodatno osebje in preiskovalne vire za razbitje obsežnih goljufij.

Članki poročajo o različnih vidikih povezanih z Jeffreyjem Epsteinom in Donaldom Trumpom. Nekdanja odvetnica za pomilostitve Liz Oyer kritizira Trumpovo "brezobzirno" pomilostitev zločinov in opozarja na nevarnosti recidivizma pri obsojencih, povezanih sKapitolom 6. januarja. Odkrita so bila nova poročila, ki podpirajo namige FBI o Epsteinu in Trumpu, medtem ko se pojavljajo kritike glede objave dosjejev Epsteina in vpliva na žrtve. Poudarjena je tudi vloga Marca Rubia, analize kažejo na vpletenost elit in pozivajo k preiskavi ravnanja Ministrstva za pravosodje v zvezi s tem primerom.

Donald Trump se je soočil s kritiko na Fox News zaradi izgubljanja podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Analiza podatkov CNN je pokazala, da je njegova podpora med neodvisnimi volivci močno upadla. Hkrati pa se republikanci pripravljajo na težke volitve v kongres leta 2026, kar nakazuje rekordno število članov, ki ne bodo ponovno kandidirali. V Veliki Britaniji se je učitelj znašel pod pritiskom zaradi predvajanja Trumpovih videoposnetkov v razredu o ameriški politiki.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika Chucka Redda, ker je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša objavila, da bo Trump dodal marmorne naslone za roke. Trump je delil fotografije teh naslonov in jih označil za nekaj edinstvenega.

Donald Trump je v božičnem sporočilu napadel demokrate in medije, ob tem pa omenil Jeffreyja Epsteina in zanikal kakršnekoli povezave z njim. Obenem so se pojavili novi zapisi, ki podpirajo namige FBI o povezavi med Trumpom in Epsteinom. Nekdanja Trumpova odvetnica za pomilostitve pa ga je obtožila 'brezobzirnega' pomiljevanja zločinov. Objavljeni so bili tudi novi dokumenti v zvezi s preiskavo Epsteina, ki razkrivajo zakulisje in vpliv na žrtve.

FBI bo trajno zaprl stavbo J. Edgar Hoover v Washingtonu, D.C. Direktor FBI Kash Patel je predstavil načrt za zmanjšanje velikosti zveznih agencij in premestitev zveznih uslužbencev izven Washingtona.

Direktor FBI Kash Patel je napovedal trajno zaprtje zgradbe J. Edgarja Hooverja v Washingtonu, D.C., kjer je bil glavni sedež agencije zadnjih 50 let. FBI bo svoje operacije preselil v Reaganovo zgradbo, kar naj bi prihranilo milijarde dolarjev. Agencija za mednarodni razvoj ZDA je predhodno zasedala prostore v Reaganovi zgradbi.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen, ko je bil pridržan v ZDA, kljub pričakovanjem preferencialne obravnave kot begunec pod Trumpovo administracijo. Trumpova zunanja politika se je v drugem mandatu premaknila od "America First" k intervencionizmu. Konzervativni komentator George Will je izrazil olajšanje, da se leto 2025 končuje. Trump je kritiziral objavo datotek primera Jeffreyja Epsteina in trdil, da gre za prevaro.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen ob prihodu v ZDA, saj ni prejel preferencialne obravnave pri prošnji za status begunca, kot je pričakoval od Trumpove administracije. Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je bila analizirana kot 'lepa podoba fašistov'. Trumpova zunanja politika se je v njegovem drugem mandatu preusmerila od načela 'Amerika na prvem mestu' k intervencionizmu. Nekdanji tožilec je zavrnil trditve Trumpovega ministrstva za pravosodje glede primera Epstein, pri čemer je uporabil besede Kasha Patela.

Nekdanji tožilec je zavrnil trditve Trumpovega pravosodnega ministrstva o odkritju milijona novih dokumentov v primeru Epstein, pri čemer je uporabil izjave Kash Patela. Medtem se belec iz Afrike, ki je pričakoval preferenčno obravnavo kot begunec v ZDA, znašel v priporu. George Will je leto 2025 označil za grozljivo leto. Zunanja politika je v drugem Trumpovem mandatu prešla iz "Amerika na prvem mestu" v novo obliko intervencionizma.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Ob koncu prvega leta Trumpove vrnitve v urad sta se pod drobnogledom znašli dve visoki uradnici: sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem in direktor FBI Kash Patel. Kljub javni podpori Trumpa se pojavljajo vprašanja o njuni prihodnosti na položajih.

Kash Patel, direktor FBI, je zahteval nakup luksuznih oklepnih vozil BMW X5, kar naj bi po njegovih besedah prispevalo k manjši opaznosti. Medtem je FBI kršil dogovor s Steveom Friendom, žvižgačem, ki je bil odpuščen, in mu ni izplačal 425.000 dolarjev odpravnine. Njegov odvetnik trdi, da je FBI kršil skoraj vse pomembne točke dogovora.

Dan Bongino je napovedal, da bo januarja 2026 odstopil z mesta namestnika direktorja FBI. Svojo odločitev je sporočil na omrežju X, kjer se je zahvalil predsedniku Trumpu, državni tožilki Bondi in direktorju Patelu za priložnost, da služi. Njegov odstop sledi ugibanjem o notranjih napetostih in njegovi prihodnosti v administraciji.

Medtem ko so preiskovalci pripravljali nalog za preiskavo hotelske sobe v Coventryju, Rhode Island, je direktor FBI Kash Patel na družbenih omrežjih proslavljal aretacijo osebe, povezane s streljanjem na univerzi Brown. Vendar se je izkazalo, da so aretirali napačnega človeka.