Katoliška cerkev je v nedeljo, ki sledi prazniku Gospodovega razglodjenja oziroma svetih treh kraljev, obeležila praznik Jezusovega krsta. S tem dnem se v cerkvenem liturgičnem koledarju uradno zaključuje božični čas, ki se je začel na predvečer božiča. Praznik Jezusovega krsta velja za pomemben mejnik, saj simbolizira začetek Jezusovega javnega delovanja in razodetje njegove božanske narave širšemu svetu. Kljub uradnemu koncu liturgičnega obdobja pa se v nekaterih državah, zlasti na Poljskem, ohranjajo tradicionalni običaji, ki božično vzdušje podaljšujejo. V poljskih cerkvah in domovih tako jaslice ostajajo na ogled, verniki pa božične pesmi prepevajo vse do 2. februarja oziroma do praznika Jezusovega darovanja v templju, znanega kot svečnica. Najstarejše korenine praznovanja segajo v litrugijo vzhodnih cerkva, kjer je bil spomin na Jezusov krst tesneje povezan s samim praznikom Epifanije. Današnja oblika praznika poudarja pomen krsta kot temeljnega zakramenta v krščanstvu, s katerim verniki postanejo člani cerkvene skupnosti. V katoliških cerkvah se ob tej priložnosti verniki spominjajo tudi lastnega krsta in njegove vloge v njihovem duhovnem življenju.

Papež Leo XIV. se je v četrtek v Vatikanu srečal s kardinali iz celotnega sveta na dvodnevnem vrhu, kjer je vrhovne cerkvene dostojanstvenike pozval, naj se izogibajo notranjim delitvam v Katoliški cerkvi, ki šteje 1,4 milijarde vernikov. Sveti oče je poudaril, da se mora Cerkev namesto na notranje spore osredotočiti na privabljanje novih vernikov in večjo inkluzivnost. Srečanje velja za pomemben korak pri oblikovanju prihodnje smeri katoliške skupnosti v sodobnem svetu. Ob tem je papež napovedal pomembno spremembo v načinu upravljanja Cerkve, saj namerava srečanja svetovnega kardinalskega zbora organizirati vsako leto. Takšen pristop bi po njegovih besedah omogočil rednejše posvetovanje o ključnih vprašanjih in okrepil vezi med najvišjimi predstavniki Cerkve. Kardinali so napoved pozdravili kot priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in tesnejše sodelovanje pri reševanju globalnih izzivov. Nova strategija vodenja kaže na papeževo željo po bolj kolegialnem in odprtem delovanju rimske kurije. Redna letna srečanja bodo po mnenju analitikov zmanjšala občutek odtujenosti med Vatikanom in lokalnimi škofijami ter omogočila hitrejši odziv na družbene spremembe. Papež je ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da je enotnost ključna za verodostojnost cerkvenega poslanstva.

Papež Leon XIV. je v torek uradno sklenil jubilejno leto, ki je veljalo za zadnji veliki dogodek pod dediščino njegovega predhodnika, papeža Frančiška. S slednjim, ki je umrl aprila lani, se končuje prehodno obdobje, Leon XIV. pa zdaj začenja samostojnejšo fazo svojega vodenja Katoliške cerkve. Že dan po božičnih praznikih in zaprtju svetega leta bo papež gostil prvi izredni konsistorij, na katerem se bodo zbrali kardinali z vsega sveta. Namen tega srečanja je pomoč pri upravljanju Cerkve in določanje novih smernic pod njegovim vodstvom. Čeprav podrobnosti o vsebini prihajajočega vrha kardinalov javnosti niso podrobneje znane, dogodek simbolizira novo poglavje v zgodovini Vatikana. Leon XIV. s tem dejanjem jasno nakazuje, da bo po obdobju kontinuitete uvedel lasten slog vladanja in se lotil perečih vprašanj, ki zahtevajo pozornost svetovnega cerkvenega vrha. Poznavalci pričakujejo, da bo konsistorij ponudil prve konkretne indice o prihodnji usmeritvi vatikanske politike.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu uradno sklenil jubilejno sveto leto 2025 s simboličnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Slovesnost, ki se je začela v torek ob 9.30, je označila konec obdobja, namenjenega poglobitvi vere, pokori in duhovni prenovi katoliške cerkve. Bronasti portal na desni strani papeške bazilike se odpre le ob jubilejnih letih, ki se običajno zvrstijo vsakih 25 let. Tokratno jubilejno leto je 24. decembra 2024 odprl pokojni papež Frančišek, ki je umrl 21. aprila v 88. letu starosti. Sveti oče je obred izkoristil za izražanje ostre družbene kritike, pri čemer je po molitvi pred svetimi vrati obsodil ksenofobijo oziroma sovraštvo do tujcev. Kljub temu da se redni jubileji vrstijo na četrt stoletja, je Vatikan že napovedal, da bo naslednje sveto leto potekalo leta 2033, ko bodo obeležili obletnico Jezusovega odrešenja. Dogodek je v Rim privabil številne vernike, ki so spremljali sklepno dejanje pontifikata Lea XIV. v okviru tega prazničnega leta.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Papež Leon XIV. je s kratko molitvijo zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, s čimer je uradno zaključil jubilejno leto katoliške cerkve. Ob zaključku svetega leta je papež pozval kristjane, naj prijazno ravnajo s tujci in v njih prepoznajo bližnjega.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Ahn Sung-ki, eden največjih zvezdnikov južnokorejske kinematografije, je umrl v starosti 74 let. Igralec, ki je bil zaradi svoje pozitivne podobe in šestdesetletne kariere znan kot 'nacionalni igralec', se je zdravil v intenzivni negi, obkrožen z družino.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

V nemški zvezni deželi Bavarski se je v teh dneh ponovno začela tradicionalna akcija kolednikov, pri kateri otroci in mladostniki, preoblečeni v svete tri kralje, obiskujejo domove. Čeprav običaj na prvi pogled deluje kot verska folklora, ima dogodek globok dobrodelen in socialni pomen. Mladi udeleženci zbirajo sredstva za vrstnike v stiski po vsem svetu, s čimer opozarjajo na pereče globalne probleme in revščino med otroki. Akcija, ki jo organizirata katoliška cerkev in združenje kolednikov, velja za eno največjih solidarnostnih akcij otrok za otroke na svetu. Koledniki na podboje vrat zapišejo tradicionalni blagoslov, hkrati pa s svojo prisotnostjo spodbujajo lokalno skupnost k darovanju. Letošnji poudarek je na pomoči projektom, ki otrokom v revnejših državah omogočajo dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, kar akciji daje pomemben humanitaren značaj, ki presega zgolj verske okvire.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo liturgijo v baziliki svetega Petra poudaril, da se svet ne rešuje z ostrenjem mečev, temveč s prizadevanjem za odpuščanje in medsebojno razumevanje. Njegov nagovor je sovpadel z obeležitvijo 59. svetovnega dneva miru, ki ga Katoliška cerkev tradicionalno praznuje na prvi dan novega leta. Sveti oče je v svojem sporočilu vernike in svetovne voditelje opomnil, da stopnjevanje oboroževanja ne vodi do varnosti, temveč le poglablja razkole med narodi. Med slovesnim bogoslužjem je papež izpostavil nujnost diplomatskih prizadevanj in krščanskih vrednot pri reševanju svetovnih konfliktov. Opozoril je, da človeštvo v letu 2026 potrebuje več sočutja in manj zanašanja na vojaško silo. Njegove besede odmevajo v času povečanih globalnih napetosti, kjer se vprašanja miru in etične odgovornosti politike zdijo ključna za prihodnost mednarodne skupnosti. Vernike je pozval, naj postanejo glasniki miru v svojih lokalnih okoljih in širše.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu opravil svojo prvo silvestrsko mašo v vlogi vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, pri čemer je ostro obsodil sodobne oblike svetovne nadvlade. V svojem nagovoru je opozoril na obstoj načrtov za osvajanje sveta, ki se izvajajo prek vojaških strategij, prikritih z ideološko in religiozno retoriko. Po poročanju tiskovnih agenc EFE in ANSA je papež izpostavil neskladje med mirovnimi besedami in dejanskimi dejanji akterjev, ki uporabljajo hinavski diskurz za doseganje geopolitičnih ciljev. Sveti oče je v svojem sporočilu ob koncu leta poudaril, da so tovrstne strategije nevarne za stabilnost človeštva, saj se pod krinko moralnih ali verskih argumentov pogosto skrivajo težnje po prevladi in uporaba oborožene sile. Leon XIV., ki je letos začel svoj pontifikat, je pozval k večji iskrenosti v mednarodnih odnosih in zavrnitvi vseh oblik prikrite agresije. Njegove besede so odmevale kot neposredna kritika trenutnim globalnim konfliktom, kjer se vojaško posredovanje pogosto opravičuje z višjimi cilji.

V Ljubljani so danes predstavili poslanico papeža Leona XIV. ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja. Pod naslovom Mir z vami se sveti oče v besedilu zavzema za uveljavitev koncepta razoroženega in razorožujočega miru, s čimer poudarja nujnost opustitve kopičenja orožja v korist svetovne stabilnosti. Papež v svojem zapisu izpostavlja, da resničnega in trajnega miru ni mogoče doseči s silo ali grožnjo, temveč ga je mogoče zgraditi izključno na temeljih medsebojnega zaupanja med narodi. Sporočilo prihaja v času povečanih globalnih napetosti, kjer papež poziva k preobratu v mednarodni diplomaciji. Njegov poziv k razorožitvi ni le simbolno dejanje, temveč neposredna kritika trenutnim geopolitičnim trendom, ki prednost dajejo vojaški moči. V svojem nagovoru vernike in svetovne voditelje spodbuja k aktivnemu prizadevanju za mir, ki temelji na etičnih načelih in dialogu, kar je ključno za prihodnost človeštva.

Na tisoče ljudi se je zgrnilo na Jaslični trg v Betlehemu na božični večer, kar je prineslo prepotrebno praznično vzdušje v Sveto deželo po dveh letih omejitev. Papež Leo XIV. je daroval svojo prvo božično mašo na predvečer božiča v baziliki svetega Petra.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

V Albaniji so katoliški in pravoslavni verniki praznovali božič z mašami v Tiranë in Fieru. V tiranski katedrali 'Sv. Pavel' je msgr. Arjan Dodaj vodil polnočno mašo, medtem ko so se pravoslavni verniki zbrali v katedrali 'Vstajenje Kristusa'. Župan Tirane, Erion Veliaj, je vernikom zaželel enotnost in mir. Predsednik Bajram Begaj je iz katedrale 'Vstajenje Kristusa' pozval k večji ljubezni in pomoči šibkejšim. At Nikolla Kodheli pa je pozval k večji veri v Boga.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki so kritični do Trumpovega zatiranja migrantov, kar po mnenju strokovnjakov odraža udejanjanje evangeljskih načel. Medtem pa strokovnjaki za religijo opozarjajo, da krščanski nacionalisti zlorabljajo Biblijo. Poudarili so, da je krščanstvo, podobno kot islam, zelo raznoliko, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero, pri čemer Trump ni točno opredeljen.

V nemški zvezni deželi Hessen se soočajo s padanjem števila članov tako v Katoliški kot v Evangeličanski cerkvi. Trend upadanja vernikov je očiten v obeh glavnih krščanskih veroizpovedih.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki kritizirajo Trumpovo zaostrovanje migrantske politike. Strokovnjaki za katoliško cerkev so dejali, da s tem Papež uresničuje evangeljska načela z imenovanjem ljudi, ki močno zagovarjajo priseljence in človeško dostojanstvo. Poleg tega so verski strokovnjaki pojasnili, kako krščanski nacionalisti uporabljajo in zlorabljajo Biblijo, pri čemer so poudarili raznolikost krščanstva, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero.

Večina novih škofov, ki jih je papež Leon imenoval v ZDA, se zavzema za boljše obravnavanje imigrantov. Ta trend bi lahko vplival na odziv Katoliške cerkve na protimigrantsko politiko Trumpove administracije.

Betty Dubois Herring je umrla 17. decembra 2025, obkrožena z družino, v starosti 83 let. Njena globoka katoliška vera, tiho služenje in predanost družini so zaznamovali njeno življenje. Maša zanjo bo potekala 23. decembra 2025 v cerkvi Svete družine v Lafayetteu, sledil bo pokop na pokopališču Abshire. Pred mašo bo potekalo tudi družinsko srečanje in molitev rožnega venca.

Papa Lav je v Rimu nagovoril kardinale in poudaril, da bo sledil reformni agendi svojega predhodnika, papeža Frančiška. Pohvalil je prizadevanja za bolj vključujočo Katoliško cerkev in pozval Rimsko kurijo, naj se prilagodi sodobnim izzivom. Opozoril je pred rigidnostjo in ideološko omejenostjo.

Nigerijske oblasti so sporočile, da so izpustili še preostalih 130 šolarjev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v zvezni državi Niger. Izpustitev je potrdil tiskovni predstavnik predsednika Nigerije.

Papež Leo XIV. je sklical svetovne kardinale na dvodnevno srečanje, da bi mu pomagali pri upravljanju cerkve. Iz Vatikana so sporočili, da je to jasen znak, da bo novo leto pomenilo neuradni začetek njegovega pontifikata. Srečanje bo potekalo 7. in 8. januarja.

V letu 2024 se je v Poljski povečalo število vernikov, ki se udeležujejo nedeljske maše (29,6 odstotka), in tistih, ki prejemajo obhajilo (14,6 odstotka). Podatki izhajajo iz Statističnega letopisa Katoliške cerkve na Poljskem. Poročilo kaže, da obhajilo prejme že vsaka druga oseba, prisotna pri bogoslužju.

Papa Leon XIV. je obsodil zlonamerno uporabo zaupnih informacij proti Katoliški cerkvi. Pozval je obveščevalne službe k "vigilnosti" in spoštovanju človekovega dostojanstva. Poudaril je, da je treba spoštovati človekovo dostojanstvo in določiti meje delovanju obveščevalnih služb.

Kanadski škofje so izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o sovražnem govoru, ki bi lahko vplivale na versko svobodo. Škofje pozivajo premierja Marka Carneyja, naj umakne zakon, ki bi lahko izbrisal zaščito za izjave, ki temeljijo na verskih besedilih. Liberalna vlada želi izključiti versko klavzulo pri kritiki homoseksualnosti in LGBT+ agende, kar bi lahko povzročilo, da bi bilo učenje Cerkve o naravi homoseksualnih dejanj obravnavano kot sovražni govor.

Vatikan je po skoraj stoletju vrnil približno šestdeset predmetov, ki pripadajo kanadskim domorodnim skupnostim. Predmeti so bili v torek razstavljeni v kanadskem muzeju.

Državna volilna komisija ni pristojna za presojo nepravilnosti v referendumski kampanji, je dejal Igor Zorčič. Bogdan Biščak je napovedal tožbo, medtem ko Aleš Primc obžaluje, da "zastrupitveni lobiji delajo zdrahe". Razprava se je vrtela okoli referenduma o prostovoljnem končanju življenja in domnevnem nezakonitem sodelovanju Katoliške cerkve in zdravniških organizacij v kampanji.

V drugi adventni nedelji katoliška cerkev na Poljskem obeležuje dan molitve in materialne pomoči Cerkvi na Vzhodu, namenjen zbiranju sredstev za podporo katoliškim skupnostim v državah vzhodne Evrope in Azije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Ukrajina, Rusija in ZDA še niso dosegle dogovora glede vzhodne Ukrajine in da Kijev vztraja pri posebnem sporazumu o varnostnih jamstvih.

Igralec Chris Pratt bo nastopil v novem dokumentarcu, ki bo prvič posnel skrito grobnico svetega Petra, ki se nahaja v Vatikanski nekropoli pod mestom Vatikan. Dokumentarec bo sneman v Baziliki svetega Petra in v Vatikanski nekropoli.

Leta 2025 so zaznamovale smrti več vplivnih osebnosti. Smrt papeža Frančiška je povzročila spremembe v Katoliški cerkvi, ki jo zdaj vodi prvi ameriški papež. Smrt konservativnega aktivista Charlieja Kirka v streljanju je šokirala mnoge in sprožila razprave o političnem nasilju. Samomor Virginie Giuffre, žrtve trgovine z ljudmi, pa je ponovno usmeril pozornost na preiskavo spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Umrl je tudi oskarjev nagrajenec Gene.

Sveti sedež je objavil dokument komisije, ki jo je ustanovil papež Frančišek leta 2020, iz katerega je razvidno, da Katoliška cerkev zaenkrat ženskam ne bo omogočila posvetitve v diakonsko službo. Papež Leon XIV. je zaprosil za omenjeni dokument.

Vatikan je sporočil, da visoka komisija ni podprla uvedbe žensk kot katoliških diakonis. Odločitev komisije, ki je bila predstavljena papežu Leu, ohranja prakso izključno moške duhovščine v globalni Cerkvi. Raziskave in teološke preiskave so pokazale, da ženskam ne bi smeli dovoliti, da postanejo katoliške diakonise.

Katoliški duhovnik Ye Yuan-Liang je bil v mestu Hsinchu obsojen zaradi spolne zlorabe ženske, ki je prišla v cerkev po tolažbo. Duhovnik naj bi jo tri dni zaporedoma otipaval in oralno zadovoljeval. Sodišče ga je obsodilo zaradi zlorabe osebe v podrejenem položaju.

Združenje Coração Silenciado, ki združuje žrtve spolnih zlorab v Katoliški cerkvi, je izrazilo zaskrbljenost in nezadovoljstvo s postopkom analize in finančne kompenzacije. Žrtve se pritožujejo nad pomanjkanjem informacij o skupnem znesku, ki naj bi bil dodeljen.

Katoliška cerkev nadaljuje z obravnavo preteklosti, ki jo zaznamujejo spolne zlorabe in nasilje. Dokončana je študija o zlorabah v škofiji Passau v Nemčiji.

Papež Leo XIV. je med obiskom v Libanonu obiskal krščanska sveta mesta, ki privlačijo tako kristjane kot muslimane, s čimer je poudaril pomen verskega pluralizma. Voditelje države je pozval, naj bodo pravi mirovniki in postavijo svoje razlike na stran. Obiskal je tudi grob svetnika, ki ga častijo tako kristjani kot muslimani, in molil za mir.

Hezbolah je papeža Lava XIV. pozval, naj obsodi izraelsko "nepravičnost in agresijo" proti Libanonu. Poziv je bil poslan papežu pred njegovim obiskom v državi.

Papež Leon XIV. je prispel v Turčijo na svoj prvi mednarodni obisk po začetku svojega pontifikata. Obiskal bo tudi Iznik, pomemben kraj krščanske vere.

Papeža Lea XIV. je v Ankari sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Papež se je srečal tudi z ekumenskim patriarhom Bartolomejem v Fanariju ob 1700. obletnici koncila v Nikeji. Grška ERT poroča o obisku in napoveduje spremembe v programu zaradi pokrivanja dogodka.

Ravnateljica je uničila pisne obtožbe zoper zaposlenega, ki je bil kasneje obsojen zaradi posilstva otroka. Kot razlog je navedla, da so žrtve znane po "začenjanju drame".

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vatikan je objavil novo doktrinalno noto, ki ponovno poudarja, da je zakonska zveza izključno zveza med enim moškim in eno žensko. Dokument dikasterija za versko doktrino tudi navaja, da spolni odnosi v zakonu združujejo pare in jih ne smemo razumeti zgolj kot sredstvo za reprodukcijo.

Slovenci so na referendumu zavrnili zakon, ki bi omogočil pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnim. Približno 53 % volivcev je glasovalo proti zakonu, medtem ko jih je 47 % glasovalo za. To pomeni, da parlament o tej temi ne bo mogel ponovno glasovati v naslednjih 12 mesecih. Zakon je bil sprejet julija, vendar so nasprotniki, podprti s strani Katoliške cerkve in konservativne opozicije, zbrali dovolj podpisov za izvedbo referenduma.

Vatikan je izdal opozorilo pred porastom poliamorije, pri čemer je poudaril, da je zakonska zveza stabilna, vseživljenjska in ekskluzivna zveza med moškim in žensko. Izpostavili so, da 'zaporedje obrazov' ne more konkurirati izključni zvezi.

Pred obiskom papeža Leona XIV. v Turčiji, ki zaznamuje pomemben dogodek za katoliško in pravoslavno krščanstvo, se pojavlja obnovljen optimizem glede morebitnega ponovnega odprtja grškega pravoslavnega verskega semenišča v Istanbulu.