FBI je preprečil teroristični napad v Severni Karolini, ki ga je za novoletno noč načrtoval osemnajstletnik. Napadalec naj bi v trgovini z noži in kladivi napadal ljudi, navdih pa naj bi dobil od Islamske države (ISIS). Med tarčami so bili tudi Židje, kristjani in LGBTQ+ osebe. Mladič je svoje načrte zaupal tajnemu agentu, ki ga je nato aretiral.

FBI je aretiral 18-letnega Christiana Sturdivanta v Mint Hillu v Severni Karolini zaradi načrtovanja napada na silvestrovo, ki ga je bil navdihnjen z Islamsko državo. Tarča napada naj bi bile trgovine z živili, restavracije s hitro hrano ter Judje, kristjani in pripadniki skupnosti LGBTQ+.

Najnovejša poročila organizacij za človekove pravice in medijskih opazovalcev kažejo na dramatično povečanje preganjanja krščanskih manjšin po svetu v letu 2025. Medtem ko se v zahodnem svetu verski prazniki večinoma obhajajo v miru, so se razmere za kristjane v številnih regijah v razvoju in na območjih pod avtoritarnimi režimi močno poslabšale. Poročila navajajo, da večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer so verske svoboščine omejene ali pa so določene verske skupine neposredno tarče nasilja. Analitiki opozarjajo, da gre za trend, ki se je stopnjeval več mesecev, vendar je v začetku leta 2025 dosegel novo kritično točko. Preganjanje se odraža v obliki sistemske diskriminacije, fizičnih napadov na vernike in uničevanja verskih objektov. Večina teh dejanj ostaja v zahodnih medijih prezrta, kljub temu da vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu. Poročilo Michaela Snyderja izpostavlja vrzel v zavedanju med zahodnimi krščanskimi skupnostmi in resničnostjo, s katero se spopadajo verniki v regijah z visoko stopnjo verske nestrpnosti.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so skupaj z ZDA izvedle zračne napade na cilje ISIS v severozahodni Nigeriji. Napad je bil odgovor na poboje kristjanov.

ZDA so na božični dan izvedle zračne napade na severozahodu Nigerije, usmerjene proti borcem Islamske države. Predsednik Donald Trump je dejal, da so militanti napadali in ubijali kristjane na tem območju. Nigerijska vojska se že več let spopada z različnimi oboroženimi skupinami, ameriški napadi pa predstavljajo zaostritev ofenzive. Nigerija je potrdila, da ZDA izvajajo napade.

Združene države Amerike so izvedle zračne napade na militante, povezane z Islamsko državo, v severozahodni Nigeriji, kar predstavlja pomembno stopnjevanje ofenzive, s katero se nigerijska vojska že leta bori. Nigerijska vlada je potrdila, da je varnostno sodelovanje in izmenjava obveščevalnih podatkov z ZDA pripeljala do natančnih napadov na teroristične cilje. Predsednik Donald Trump je dejal, da so bili napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki so napadale in ubijale predvsem nedolžne kristjane.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle smrtonosne zračne napade na Islamsko državo v severozahodni Nigeriji. Napadi naj bi bili odgovor na poboje kristjanov. Nigerijske oblasti so potrdile, da so ZDA izvedle natančne zračne napade na teroristične cilje na njihovo zahtevo. Trump je obljubil nadaljnje napade, če se poboji kristjanov ne bodo ustavili. Napadi predstavljajo pomembno stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v državi, kjer se nigerijska vojska že leta bori z različnimi oboroženimi skupinami.

Po poročanju virov je ameriška vojska na božični dan izvedla napade v Nigeriji s soglasjem tamkajšnje vlade. S tem je Nigerija postala deveta država, ki jo je bombardiral Trump med svojim mandatom, kar ga uvršča med ameriške predsednike z največ bombardiranimi državami. Strokovnjaki so kritizirali poročanje nekaterih medijev o napadih.

Turška policija je izvedla istočasne racije na 124 lokacijah in aretirala več kot sto osumljenih članov Islamske države.

Papež Leo XIV. je med obiskom v Libanonu obiskal krščanska sveta mesta, ki privlačijo tako kristjane kot muslimane, s čimer je poudaril pomen verskega pluralizma. Voditelje države je pozval, naj bodo pravi mirovniki in postavijo svoje razlike na stran. Obiskal je tudi grob svetnika, ki ga častijo tako kristjani kot muslimani, in molil za mir.

Vodja Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS) Mohan Bhagwat je na dogodku v Bengaluru izjavil, da so vse skupnosti, vključno z muslimani in kristjani, dobrodošle v organizaciji RSS, pod pogojem, da se identificirajo kot sinovi Bharat Mata (Mati Indija). Bhagwat je pojasnil, da v RSS niso izključeni pripadniki različnih verstev ali kast.

Nigerijska vlada je zavrnila trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preganjanju kristjanov v državi in poudarila, da ustava ščiti versko svobodo. Minister Yusuf Tuggar je v Berlinu zanikal versko preganjanje. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem so sprožile ostre odzive nigerijskih državljanov in strokovnjakov, ki so ZDA obtožili izmišljevanja.

Po tem, ko je predsednik Donald Trump Nigerijo označil za državo, ki jo posebej skrbi zaradi napadov radikalnih islamistov, je bilo v Nigeriji ubitih najmanj 17 kristjanov. Trump je Nigeriji zagrozil z ustavitvijo ameriške pomoči in ukazal vojaške napade, če vlada ne bo obravnavala preganjanja kristjanov s strani islamskih terorističnih skupin. Omenjena grožnja z vojaškim posredovanjem je bila izrečena kot odgovor na pritisk.

Komentator Mahdi Shehu je kritiziral nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, zaradi njegove grožnje o vojaškem posredovanju v Nigeriji pod pretvezo zaščite kristjanov. Trump je Nigerijo uvrstil na seznam držav, ki so posebej zaskrbljujoče glede verske svobode, in trdil, da se krščanstvo sooča z eksistenčno grožnjo, kar pa je nigerijska vlada zavrnila.

Donald Trump je nakazal možnost uporabe ameriških sil v Nigeriji, kar je sprožilo odzive tako v Nigeriji kot v ZDA. Afriški demokratični kongres (ADC) je pozval Trumpa, naj podpre nigerijsko demokracijo in ne izvaja vojaške invazije. Predsednik Bola Ahmed Tinubu je sklical ministre, medtem ko ga je nigerijski aktivist, ki živi v ZDA, pozval k odločnemu odzivu na Trumpovo grožnjo.

Donald Trump je Nigeriji zagrozil z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnega pobijanja kristjanov, kar je sprožilo ogorčenje med Nigerijci, tako kristjani kot muslimani. Raperka Nicki Minaj je pohvalila Trumpa zaradi njegove grožnje. Poročila tudi kažejo, da nasilje v Nigeriji ni omejeno le na kristjane.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Nigeriji zaradi domnevnega ogrožanja kristjanov s strani ekstremistov, je nigerijski predsednik Tinubu izrazil upanje na srečanje s Trumpom. Trump je Nigerijo označil za 'sramotno državo' in zahteval pripravo načrta za morebitni vojaški napad. Analitiki opozarjajo, da Trump izkorišča religijo za politične pritiske.

Nigerija je izrazila dobrodošlico ameriški pomoči v boju proti islamističnim upornikom, vendar pod pogojem spoštovanja njene ozemeljske celovitosti. Medtem je nekdanji minister Femi Fani-Kayode ostro kritiziral Trumpovo grožnjo z vojaškim posredovanjem. Varnostni strokovnjak Zagazola Makama pa je posvaril, da bi lahko Trumpove izjave spodbudile teroristične skupine k napadom na kristjane v Nigeriji.

Glasbenica Nicki Minaj je izrazila hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo obsodbo domnevnega genocida nad kristjani v Nigeriji, kar je povzročilo mešane odzive. Nekateri so njeno potezo kritizirali, medtem ko so jo drugi podprli, kar je odprlo razpravo o politiki in človekovih pravicah.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem, če vlada ne bo zaščitila kristjanov pred nasiljem. Grožnja je sledila večmesečnim pritiskom ameriških konservativnih politikov, ki trdijo, da so kristjani v Nigeriji žrtve genocida. Trump je dejal, da bo vojaška operacija hitra in učinkovita, če bo do nje prišlo.

Donald Trump je ponovil grožnje Nigeriji z vojaško akcijo, če se bo nadaljevalo ubijanje kristjanov. Napovedal je hiter in neusmiljen odgovor ZDA v primeru napada in obtožil nigerijske oblasti zločinov nad kristjani.

Izrael naj bi plačal ameriškemu podjetju do 4,1 milijona dolarjev za razvoj VR programa "October 7th Experience", namenjenega vplivanju na ameriške kristjane. Po podatkih FARA naj bi kampanja vključevala tudi geofencing oglase, usmerjene na cerkve in univerze.

V Siriji, v provinci Homs, ki jo večinoma naseljujejo kristjani, je prišlo do nasilnih protestov po tem, ko so oboroženi moški, povezani s skupino Hayat Tahrir al-Sham (HTS), streljali na skupino mladih kristjanov. Ta smrtonosni dogodek je povzročil ogorčenje in napetosti v regiji.

Afganistan je že drugi dan zapored brez internetne in mobilne povezave, potem ko so talibanske oblasti prekinile optične povezave. Od prevzema oblasti leta 2021 so talibani uvedli številne omejitve na podlagi lastnih interpretacij islamskega prava, kar je paraliziralo bančni sektor, komunikacije, trgovino in transport.

Po smrti Russella M. Nelsona, nekdanjega srčnega kirurga, se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja na izbiro novega predsednika. Nelson je v času svojega vodenja cerkve uvedel številne pomembne spremembe.

Papež Leo XIV. je počastil spomin na stotine kristjanov, ki so bili v 21. stoletju ubiti zaradi svoje vere. Med njimi so žrtve islamskih skrajnežev, mafij, rančarjev iz Amazonije in drugih. Papež je med večerno molitvijo v svetem letu izrazil hvaležnost za njihovo hrabrost in obžaloval, da se število tovrstnih žrtev po svetu povečuje. Dogodka so se udeležili tudi pravoslavni patriarhi in krščanski voditelji iz več kot 30 držav.

Britanski BBC poroča, da se gora Sinaj v Egiptu, ki jo častijo Judje, kristjani in muslimani, spreminja v luksuzno letovišče. Projekt preoblikovanja svetega kraja v turistično destinacijo je sprožil zaskrbljenost in razprave o primernosti takšnega posega.

Po podatkih člankov ima svet 2,2 milijarde kristjanov, kar pomeni, da je kristjan ena od štirih oseb. Združene države vodijo po številu kristjanov z 219 milijoni, kar predstavlja približno 62 % prebivalstva.

Profita željni razvijalci so ustvarili AI-Jesus chatbote, ki ciljajo na kristjane, ki se radi pogovarjajo in molijo. Aplikacija "Ask Jesus" je že po treh dneh dosegla 30.000 aktivnih uporabnikov. To kaže na izkoriščanje vere s strani tehnološkega sveta s pomočjo aplikacij, ki ponujajo pogovor z "umetnim" Bogom ali Jezusom.

Elementi, povezani z ekstremistično skupino Islamska država, so prevzeli odgovornost za napad na vas v Cabo Delgado, Mozambik, v katerem sta bila ubita najmanj dva kristjana. Provinca Cabo Delgado se že od leta 2017 sooča z oboroženo vstajo, ki je povzročila na tisoče mrtvih in humanitarno krizo.

Organizacija Open Doors poroča, da se nasilje in preganjanje kristjanov po svetu povečujeta. Po njihovem najnovejšem poročilu "World Watch List 2025" približno 380 milijonov kristjanov trpi zaradi vere, kar pomeni, da je vsak sedmi vernik izpostavljen diskriminaciji, represiji ali nasilju.

V Bangladešu se soočajo z zaskrbljujočim porastom spolnega nasilja, ki je še posebej usmerjeno proti ženskam in otrokom iz manjšinskih skupnosti, kot so hindujci, kristjani in budisti. Po podatkih organizacije Human Rights Co se je nasilje pod prehodno vlado Muhammada Yunusa razširilo do te mere, da dosega raven pandemije.

Papež Leon XIV. se pripravlja na obisk Libanona pozneje letos, kar bo njegovo prvo mednarodno potovanje, odkar je bil maja izvoljen za voditelja Katoliške cerkve. Nadškof Paul Sayah je za BBC potrdil, da se Vatikan pripravlja na obisk, čeprav natančen datum še ni znan.

V Izraelu je milijon ljudi protestiralo proti zaostritvi vojne v Gazi in jo označilo za genocid. Medtem je spletna stran NaturalNews objavila članek, v katerem se sprašuje, ali Biblija zapoveduje kristjanom, da ščitijo patološke lažnivce, kriminalno nore psihopate in genocidne manijake v Izraelu, s poudarkom na domnevni genocidni agendi apartheida v državi.

Po podatkih CNN, večina prebivalcev Washingtona, D.C., želi, da se Donald Trump ne vmešava v lokalne zadeve. Chris Christie pa je pohvalil Trumpa za odločno ukrepanje proti kriminalu v prestolnici.

Milorad Dodik je ponovil, da je Republika Srbska na prelomnici in da bo prenehala obstajati, če se ne bo distancirala od Sarajeva, ter ponovno obtožil muslimane političnega obračuna s kristjani. Minister Konaković je Dodika označil za fašista in rasista. Dobrašinoviću je bil odrejen 30-dnevni pripor zaradi soodgovornosti pri postavitvi spomenika Pavlu Đurišiću. Župan Banjaluke, Draško Stanivuković, je pozval Srbe k enotnosti in poudaril, da mora Republika Srbska odgovoriti političnemu Sarajevu z enotnostjo.

Papež Frančišek je poudaril, da bi morala biti diplomacija prednostna pot za reševanje konfliktov, kar je izpostavil ob spominu na Helsinške sporazume. Izrazil je tudi globoko žalost zaradi trpljenja kristjanov v Kongu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, in poudaril, da so tam lačni otroci. Trump je dodal, da mora Izrael v Gazi "stvari delati drugače". Medtem so se pojavila poročila o napadih kolonov na kristjane, Evropska unija pa je nekaterim sredstvom za Izrael odvzela finančno podporo.

Avstrijsko notranje ministrstvo je lani zabeležilo 63 versko motiviranih dejanj vandalizma, usmerjenih proti verskim objektom, od tega 50 proti cerkvam. Poleg tega so poročali o fizičnih napadih in grožnjah kristjanom, kar kaže na naraščajoče število kaznivih dejanj iz sovraštva do kristjanov v državi.

Zahod, vključno z ZDA pod predsednikom Trumpom, opazoval, kako Drube in kristjani v Siriji izginjajo iz območij pod nadzorom sunitskih skupin, kot je Al-Džulani. Ti džihadisti ne sprejemajo 'dhimmisov' (verskih manjšin, ki plačujejo davek), temveč zahtevajo spreobrnitev, beg ali smrt. Trumpova politika 'Amerika na prvem mestu' vključuje tudi umik pomoči Izraelu za zaščito teh manjšin. Drube, ki se razumejo kot ločena religija, niso ne muslimani, ne kristjani, ne judje, živijo pa v Izraelu, Siriji in Libanonu.

Po smrti Ozzyja Osbourna pri 76 letih so njegovi oboževalci v Birminghamu sprožili peticijo za preimenovanje letališča v njegovo čast. Nekdanji kitarist Jake E. Lee je delil zadnje besedilo, ki ga je prejel od Osbourna pred njegovo smrtjo. Lastniki njegove nekdanje hiše v Astonu so izkazali spoštovanje oboževalcem, ki so se zbirali tam, medtem ko je legendarna skupina Judas Priest počastila Osbourna na koncertu v Scarborough.

Izrael je stopnjeval svojo »vojno lakote« v Gazi, kar je povzročilo napade na mednarodne organizacije, ki so ostale brez sredstev za pomoč. Kljub temu so si muslimani in kristjani v Gazi medsebojno pomagali. Zahodne države so dejanja Tel Aviva simbolično obsodile.