Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Predsednik Lai Ching-te se je srečal z vršilcem dolžnosti generalnega sekretarja japonske Liberalno demokratske stranke Koichi Hagiudo, s katerim sta razpravljala o okrepitvi sodelovanja in skupnem uresničevanju vizije "svobodnega in odprtega indo-pacifiškega območja". Lai se je zahvalil japonskemu premierju Fumio Kishidi za podporo prijateljstvu med Tajvanom in Japonsko. Hagiuda je poudaril, da so odnosi med Tajvanom in Japonsko najboljši v zgodovini, kot primer pa je navedel naložbo TSMC v Kumamotu. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo odločno nasprotovanje srečanju in vložilo uradni protest pri Japonski.

Nacionalistična stranka Kuomintang (KMT) je predlagala spremembo "Zakona o državljanstvu", ki bi kitajskim soprogom omogočila sodelovanje v politiki brez omejitev, ki jih trenutno določa zakon. Ta predlog je sprožil nasprotovanje Yao Jiawena, svetovalca predsedniške palače, ki je dejal, da je to napaka in da zgodovinske izkušnje kažejo, da Tajvan ne potrebuje tujih režimov. Poslanec Lin Pei-hsiang je napovedal predlog, da bi predsednika Laja Čing-teja povabili v parlament, da poroča o posebnem obrambnem proračunu v višini 1,25 bilijona NTD, pri čemer je poudaril, da mora predsednik odgovarjati na vprašanja poslancev.

Predsednik Lai Ching-te je napovedal pospešeno uvedbo programa dolgotrajne oskrbe 3.0 naslednje leto. Vzporedno s tem bo vlada uvedla "Državno protipandemijsko akcijo", za katero je v prvem letu predvidenih 16 milijonov NTD. Ministrstvo za zdravje je opozorilo, da bi lahko zavlačevanje z odobritvijo proračuna v parlamentu ogrozilo izvedbo programa dolgotrajne oskrbe 3.0.

Več srbskih in črnogorskih medijev je objavilo komentarje, v katerih Laj Čing-teja, voditelja Tajvana, označujejo za 'zapuščenega ameriškega piona'. Te izjave se pojavljajo v kontekstu nedavne napovedi Združenih držav Amerike o novih carinskih tarifah za Tajvan, kar nekateri vidijo kot nasprotje ameriškemu laskanju Tajvanu.