Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Libijsko ministrstvo za promet je sporočilo, da bo Združeno kraljestvo analiziralo črne skrinjice letala, ki je decembra strmoglavilo v Turčiji. V nesreči je umrl načelnik generalštaba libijske vojske, general Muhammad al-Haddad, skupaj s štirimi tesnimi sodelavci in tremi člani posadke. Libijske oblasti so se za britansko tehnično pomoč odločile namesto prvotno predvidene Francije, s čimer želijo zagotoviti popolno nevtralnost in nepristranskost preiskave o vzrokih tragedije. Letalo tipa Falcon 50 je strmoglavilo v bližini Ankare kmalu po vzletu z letališča Esenboğa. Preiskovalci se osredotočajo na podatke iz snemalnika pogovorov v pilotski kabini in snemalnika letalnih podatkov, da bi ugotovili, ali je šlo za tehnično napako ali drug vzrok. Odločitev o vključitvi britanskih strokovnjakov v Ankari potrjuje mednarodno razsežnost primera, ki vključuje Libijo kot državo izvora, Turčijo kot kraj nesreče in zdaj še Združeno kraljestvo kot neodvisnega arbitra pri analizi ključnih dokazov.

Turčija se je po letalski nesreči v bližini Ankare, v kateri je umrl načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil general Mohamed al Hadad, uradno obrnila na Nemčijo za tehnično pomoč. Turške oblasti so nemški zvezni urad za preiskovanje letalskih nesreč (BFU) zaprosile za dekodiranje podatkov iz črne skrinjice letala tipa Falcon 50. V nesreči je poleg generala al Hadada življenje izgubilo še sedem oseb, vključno s štirimi svetovalci in tremi člani posadke. Turški preiskovalci so črno skrinjico našli na polju v bližini kraja strmoglavljenja, po prvih ocenah pa naj bi nesrečo povzročila okvara na električnem sistemu letala. Nemški urad BFU je potrdil prejem prošnje in od turških kolegov že zahteval fotografije snemalnikov podatkov, da bi ocenili možnost uspešne ekstrakcije informacij. Ankara se je za vključitev Nemčije odločila z namenom zagotavljanja nevtralne in strokovne preiskave incidenta. Če bodo v Nemčiji ocenili, da so podatki berljivi, bodo snemalnike prepeljali v njihove laboratorije na analizo, rezultate pa nato posredovali turški preiskovalni komisiji, ki vodi uradni postopek ugotavljanja vzrokov tragedije.

Urad za boj proti dezinformacijam turškega predsedstva (DMM) je zanikal poročila, da je letalo Turkish Airlines odpovedalo pristanek v Libiji zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. DMM je pojasnil, da je bila odpoved leta posledica močnega vetra, ki je presegal operativne omejitve, zaradi česar je bilo letalo preusmerjeno v Bodrum.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

V Turčiji poteka preiskava strmoglavljenja zasebnega letala v bližini Ankare, na katerem so bili libijski vojaški uradniki, vključno z načelnikom libijske vojske, Mohammedom Alijem Ahmedom al-Haddadom. Turške in libijske oblasti skupaj preiskujejo vzrok nesreče, pri čemer se osredotočajo na tehnične dokaze, posnetke letov, ravnanje posadke in vzdrževanje letala.

Grška obalna straža je v petek rešila približno 400 migrantov v bližini majhnega grškega otoka Gavdos južno od Krete. Migranti so bili na krovu ribiške ladje in so iskali azil v Evropski uniji. Številni migranti se odpravljajo na nevarno pot med Turčijo in grškimi otoki ali iz Libije proti Kreti, pri čemer so brodolomi pogosti.

Po strmoglavljenju libijskega letala v Ankari so libijske in francoske preiskovalne ekipe preiskale kraj nesreče. Trupla libijske vojaške delegacije so prepeljali nazaj v Tripoli, kjer je potekala uradna pogrebna slovesnost, ki se je je udeležil tudi turški generalštabni načelnik Selçuk Bayraktaroğlu, ki se je srečal s predsednikom libijskega predsedniškega sveta Menfijem. Libijski premier Dibeybe je izjavil, da vlada v sodelovanju s Turčijo pozorno spremlja preiskavo nesreče.

Grška stevardesa Maria Pappa je umrla v strmoglavljenju letala Falcon 50 v Ankari. Njen partner in brat sta izrazila globoko žalost. V nesreči je umrlo vseh osem ljudi na krovu, vključno z libijskim generalom Mohamedom Alijem al-Hadadom in drugimi visokimi častniki.

Turčija in Libija sta razširili skupno preiskavo letalske nesreče. Glavni turški državni tožilec in libijska preiskovalna delegacija sta se dogovorila, da bosta črno skrinjico poslala v Nemčijo na analizo. Strokovnjaki so začeli analizirati črne skrinjice, pridobljene iz strmoglavljenega letala. Prve ugotovitve kažejo na možno tehnično napako. Analitiki menijo, da nesreča ne bo vplivala na odnose med Libijo in Turčijo.

V osrednjem Sredozemlju se je zgodila tragedija, ko se je potopila ladja s migranti. Po navedbah nevladne organizacije Sea-Watch je umrlo 116 ljudi. Edini preživeli je bil rešen s strani tunizijskega ribiča. Žrtve so se na pot odpravile s čolnom iz Libije.

Predsednik Turčije, Recep Tayyip Erdoğan, je v telefonskem pogovoru izrekel sožalje Mohammadu al-Menfiju, predsedniku libijskega predsedniškega sveta, zaradi smrti generalštabnega načelnika Libije v smrtonosni letalski nesreči.

Kidane Zekarias, eden najhujših tihotapcev ljudi, je bil izročen Nizozemski. Pred tem je pobegnil s sodišča, zdaj pa ga čaka obsežno sojenje. Obtožen je vodenja mučilnega taborišča v Libiji, kjer naj bi organiziral nogometne tekme, kjer je zmagovalna ekipa dobila "nagrado" posiliti žensko iz poražene ekipe.

V Turčiji so našli črno skrinjico zasebnega letala, ki je strmoglavilo blizu Ankare. V nesreči je umrlo vseh pet potnikov, med njimi tudi načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil, general Mohamed Ali Ahmed al Hadad.

Vodja libijskega kriminalističnega oddelka, generalmajor Mahmut Ašur, je s svojo delegacijo obiskal državno tožilstvo v Ankari, da bi se pozanimal o preiskavi strmoglavljenja letala Falcon 50 v okrožju Haymana. Delegacija je prejela informacije o poteku preiskave.

Po smrti generala Mohammeda Ahmeda Al-Haddada in drugih libijskih častnikov v letalski nesreči v Ankari so se oglasili turški ministri s sožalnimi sporočili. Ministra Mehmet Fatih Kacır in İbrahim Yumaklı sta izrazila sožalje. Minister za obrambo Yaşar Güler in general Selçuk Bayraktaroğlu sta izrekla sožalje libijski delegaciji. Trupla preminulih so prepeljali na Inštitut za sodno medicino v Ankari, družine žrtev pa so prispele v Ankaro, da bi prevzele posmrtne ostanke.

Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so našli črno skrinjico libijskega letala, ki je strmoglavilo v Ankari. Letalo je prevažalo načelnika generalštaba libijske vojske, Mohameda Haddada. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka. Minister je tudi potrdil, da so našli napravo za snemanje zvoka.

Po strmoglavljenju letala v Turčiji, v katerem je umrl libijski načelnik generalštaba, so Združeni arabski emirati in Iran izrazili sožalje Libiji. V nesreči so umrli general Muhammad Ali Ahmad Al-Haddad, štirje drugi častniki in trije člani posadke.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal obsežno preiskavo strmoglavljenja letala, v katerem je umrl libijski general Mohamed Al-Haddad in njegova delegacija. Najdene so bile črne skrinjice z zvočnimi posnetki iz pilotske kabine in podatki o letu. Vodja turške Nacionalistične akcijske stranke (MHP) Devlet Bahçeli je dejal, da je strmoglavljenje 'pomembno'.

V letalski nesreči v Turčiji je umrl libijski načelnik generalštaba z delegacijo. Letalo Falcon 50 je strmoglavilo v okrožju Haymana blizu Ankare. V nesreči ni preživel nihče, skupno je umrlo osem ljudi, med njimi pet uradnikov in trije člani posadke. Libijski premier je smrt označil za tragično nesrečo. Iskalne in reševalne ekipe so okrepile operacije na kraju nesreče.

V Ankari je strmoglavilo zasebno letalo Falcon-50, ki je prevažalo libijskega generalštabnega načelnika, generala Muhammada Alija Ahmeda al-Haddada, in še štiri druge osebe. Po poročilih je letalo izgubilo stik kmalu po vzletu z letališča Esenboğa, nato pa strmoglavilo. Libijski premier Abdülhamid Dibeybe je potrdil, da je v nesreči umrlo vseh pet ljudi na krovu. Po nesreči so bili leti na letališču Esenboğa začasno ustavljeni.

Po navedbah turških uradnikov je strmoglavljenje zasebnega letala v Ankari, v katerem je umrl načelnik generalštaba libijske vojske Mohammed al-Haddad, povzročila tehnična napaka, natančneje težave z elektriko v sistemih za letenje.

Libijski premier Abdul Hamid Dbeibeh je potrdil, da je načelnik generalštaba libijske vojske, general Mohammed Ali Ahmed al-Haddad, umrl v strmoglavljenju letala v Turčiji.

V Turčiji je strmoglavilo zasebno letalo, na katerem je bil načelnik generalštaba libijske vojske, Mohammed Ali Ahmed al-Haddad. Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so izgubili stik z letalom kmalu po vzletu. Dogodek bi lahko sprožil geopolitično krizo.

Zasebno letalo Falcon 50 z libijskim generalom Mohamedom Al-Haddadom na krovu je strmoglavilo v Turčiji približno 40 minut po vzletu iz letališča Esenboğa v Ankari. Pilot je zahteval dovoljenje za zasilni pristanek, preden je bil izgubljen kontakt. Turške oblasti so našle razbitine letala, potrdile pa so tudi smrt vseh na krovu.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je 24. decembra opravil telefonske pogovore s predsednikom Srbije, predsednikom Kazahstana Kasim-Žomartom Tokajevim in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.

Pakistan je sklenil obsežen dogovor o prodaji orožja v vrednosti med 4 in 4,6 milijarde dolarjev Libijski narodni vojski, ki jo vodi general Haftar. Kljub veljavnemu embargu ZN na orožje za Libijo, naj bi Pakistan dobavil bojna letala, šolska letala in drugo vojaško opremo. Dogovor je bil sklenjen med srečanjem pakistanskega vojaškega voditelja in namestnika poveljnika LNA.

Visoki turški diplomat, vojaški voditelji in obveščevalni šefi so obiskali Sirijo, da bi ocenili dogovor med oblastmi v Damasku in kurdskimi silami glede integracije Kurdov v sirsko vojsko. Srečali so se s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem.

Turška velika narodna skupščina (TBMM) je sprejela resolucijo, ki podaljšuje dovoljenje za napotitev turških vojakov v Libijo za dodatni dve leti. S tem se podaljšuje mandat turškim oboroženim silam za delovanje v Libiji.

Francoski minister Gérald Darmanin je ponovno izrazil podporo izvoljenemu uradniku, ki je bil obsojen, kar je sprožilo ogorčenje med sodniki. To ni prvič, da se je Darmanin odzval po sodni odločitvi. Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora v zvezi s financiranjem iz Libije je izrazil svojo »žalost« in ga obiskal v zaporu.

Pakistanski načelnik generalštaba in obrambnih sil, general Asim Munir, je med uradnim obiskom v Libiji potrdil zavezanost Pakistana krepitvi obrambnih vezi s to državo. Munir se je srečal s poveljnikom libijskih oboroženih sil, generalom Kalifo Belkasimom Haftarjem, in njegovim namestnikom, generalom Sadamom Kalifo Haftarjem. Pogovori so potekali o vprašanjih skupnega interesa in regionalne varnosti.

Nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju grozi sojenje zaradi domnevnega vplivanja na priče v povezavi z obtožbami o libijskem financiranju njegove predsedniške kampanje leta 2007. Francosko tožilstvo je zahtevalo sojenje Sarkozyju in desetim drugim osebam, vključno z njegovo ženo Carlo Bruni-Sarkozy.

Skupina odvetnikov je pri generalni tožilki v Parizu vložila zahtevo za uvedbo deontološke preiskave proti Nicolasu Sarkozyju, saj menijo, da zaradi obsodb ne bi smel več opravljati odvetniškega poklica. Nekdanji bâtonnier Pariza meni, da je zahteva kolektiva morda bolj politične kot deontološke narave.

Francosko finančno tožilstvo (PNF) je zahtevalo, da se Nicolasa Sarkozyja, njegovo ženo Carlo Bruni-Sarkozy in še devet drugih obtoži zaradi domnevnega vplivanja na pričo Ziada Takieddina v zvezi s financiranjem Sarkozyjeve kampanje leta 2007 s strani Libije. Tožilstvo sumi, da so obtoženi poskušali vplivati na pravosodje in podkupiti Takieddina, da bi umaknil svojo izjavo.

Grški premier Kiriakos Micotakis je v Atenah sprejel moldavsko predsednico Maio Sandu in poudaril, da je vstop Moldavije v Evropsko unijo strateška prioriteta za Grčijo. Micotakis je čestital Sandujevi za uspešno izvedbo nedavnih parlamentarnih volitev in izpostavil dinamične odnose med državama.

Predsedniški predlog za podaljšanje mandata za napotitev turških vojakov v Libijo za dodatnih 24 mesecev je bil predložen Veliki narodni skupščini Turčije (TBMM).

V Tripoliju so ponovno odprli libijski Narodni muzej, znan tudi kot Rdeči grad (As-Saraya Al-Hamra), ki je bil zaprt od leta 2011, ko je bil strmoglavljen Moamer Gadafi. Premier GNU Dbeibah je ob ponovnem odprtju dejal, da to ni le kulturni dogodek, ampak živo pričevanje, da Libija gradi svoje institucije.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je hitro po približno treh tednih v zaporu izdal knjigo, v kateri opisuje svoje izkušnje kot zapornik številka 320535 v celici številka 11. V knjigi pripoveduje o težkem življenju za zapahi, kamor je bil poslan zaradi afere Libija. Trenutno je Sarkozy na prostosti ob upoštevanju določenih pogojev.

Alexandre Djouhri, posrednik v libijskem primeru, je bil izpuščen iz pripora pod sodnim nadzorom po odločitvi prizivnega sodišča v Parizu. Djouhri je bil, tako kot nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, vpleten v preiskavo financiranja iz Libije. S tem se je končalo pripor za zadnjega obtoženca v tem procesu.

Nicolas Sarkozy je izdal knjigo "Dnevnik zapornika", v kateri opisuje svoje 20-dnevno bivanje v zaporu kot peklensko izkušnjo s klefnimi bagetami in časovniki za prhanje. V knjigi razkriva tudi politična stališča, vključno s tem, zakaj bi raje govoril z Marine Le Pen kot s svojo stranko.

Egipčanski predsednik Abdel Fatah Al Sisi se je v ponedeljek v Kairu sestal z voditeljem vzhodne Libije, generalom Halifo Haftarjem, da bi razpravljala o določitvi izključne ekonomske cone med državama. Al Sisi je ponovil podporo Egipta teritorialni celovitosti Libije. Poudaril je pomen nadaljnjega sodelovanja med državama.

Roche Tunisie & Libye je objavil imenovanje Matthieua Galaisa za generalnega direktorja farmacevtskega laboratorija. Galais bo nasledil Imene Ben Abdallah in bo odgovoren za nadaljnji razvoj inovativnih zdravstvenih rešitev ter krepitev dejavnosti podjetja v regiji.

Libijski parlament je ostro zavrnil zahteve Grčije po preklicu pomorskega sporazuma s Turčijo. Poudarili so, da nihče ne more narekovati Libiji, kako naj ravna, saj bi to pomenilo kršitev njene suverenosti. Grčija je pozvala Libijo, naj prekliče sporazum o pomorski jurisdikciji, podpisan s Turčijo, a se je libijski parlament odzval z zavrnitvijo in poudaril potrebo po spoštovanju libijske suverenosti.

Najmanj 17 migrantov je umrlo, ko se je pri grškem otoku Kreta potopil njihov čoln. Migranti so poskušali prečkati Sredozemsko morje v napihljivem čolnu, ko se je ta prevrnil južno od Krete. Grške oblasti so rešile najmanj dve osebi. Številni migranti so poskušali doseči Evropo.

Ob obali Krete se je prevrnil čoln, v katerem so migranti poskušali prečkati Sredozemsko morje. Grške oblasti so sporočile, da je umrlo najmanj 17 ljudi, dva preživela pa so rešili. Pristojni še niso sporočili, od kod je plovilo priplulo.

Nicolas Sarkozy je v svoji prihajajoči knjigi "Dnevnik zapornika" razkril podrobnosti o svojih treh tednih pripora. Opisal je, da je bil zaprt 23 ur na dan med štirimi stenami in da je čas preživljal z molitvijo in pisanjem. Poudaril je tudi, da je molil za moč, da bi prenesel krivico, ki se mu je zgodila.

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je poudaril odločenost Turčije za okrepitev gospodarskega sodelovanja z Libijo. Cilj je okrepiti odnose, povečati prisotnost turških podjetij na libijskem trgu ter prispevati k zunanji gospodarski viziji Turčije.

Khaled Mohamed Ali El Hishri, libijski državljan, obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, se je pojavil pred sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) v Haagu. Obtožen je umorov, posilstev in mučenja v zaporu v Tripoliju. El Hishri je bil premeščen v Haag iz Nemčije, kjer je bil pridržan.

Trumpova administracija je začasno ustavila obravnavo prošenj za priseljevanje državljanov iz 19 držav, ki so že bile na seznamu prepovedi potovanj, vključno z Afganistanom, Jemenom in Somalijo. Ukrep vpliva na priseljence, ki so že v ZDA, ne glede na datum prihoda, in predvideva zaostren nadzor. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je pozvala k popolni prepovedi potovanj.