Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je na nedavni seji soglasno podprla predlog za uvedbo pogoja nekaznovanosti za poslance, ki bi se vnesel neposredno v zakon o poslancih. Odločitev je bila sprejeta ob odsotnosti predstavnikov opozicijskih strank SDS in NSi, kar nakazuje na neenotnost glede zakonodajnega postopka za uveljavitev te spremembe. Zaplet se pojavlja predvsem na pravni ravni, saj predlog za uvedbo enakega pogoja v krovni zakon o volitvah v Državni zbor predhodno ni prejel zadostne podpore. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je ob tem opozorila, da je prav zakon o volitvah tisti temeljni in nosilni akt, ki bi moral urejati vprašanje pasivne volilne pravice oziroma pogojev za kandidaturo. Javna razprava se je v zadnjem obdobju osredotočala na očitne neskladnosti v zakonodaji, kjer se za delovna mesta z nižjo stopnjo odgovornosti v javni upravi, kot so čistilke, zahtevajo potrdila o nekaznovanosti, medtem ko za najvišje funkcije v državi takšne omejitve doslej niso bile sistemsko urejene. Predlagane spremembe poskušajo to anomalijo odpraviti, vendar ostajajo vprašanja o ustavnopravni vzdržnosti takšne ureditve brez spremembe volilne zakonodaje.

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je predlagala, da se Damjana Oroža imenuje za novega predsednika vrhovnega sodišča za šestletno mandatno obdobje. Deset članov komisije je predlog podprlo brez razprave, nihče ni bil proti.

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je predlagala, da se Nino Betetto imenuje za ustavno sodnico po izteku mandata Špelci Mežnar, Primoža Gorkiča pa za ustavnega sodnika po izteku mandata Marku Šorliju. Oba kandidata sta prejela podporo enajstih poslancev, štirje pa so bili proti.