Ruska federacija je konec leta 2025 in vstop v leto 2026 zaznamovala z novimi vojaškimi napadi na ukrajinska mesta ter kontroverznimi potezami na zasedenih ozemljih. V pristaniškem mestu Odesa so ruske sile na zadnji dan leta izvedle zračne napade, v katerih je bilo po navedbah lokalne vojaške administracije ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Napadi so povzročili znatno škodo na stanovanjskih objektih, kar nadaljuje niz ruskih agresij na to strateško pomembno obmorsko središče, ki se je s podobnimi napadi spopadalo že julija 2025. Istočasno je ruska stran v okupiranem Mariupolu ponovno odprla tamkajšnje dramsko gledališče, ki je bilo uničeno v bombnem napadu marca 2022. Takrat je pod ruševinami stavbe, ki je služila kot civilno zaklonišče z napisom OTROCI, po mednarodnih ocenah umrlo približno 600 ljudi. Ponovno odprtje s predstavo ruske pravljice so ukrajinski viri označili za cinično dejanje oziroma ples na kosteh žrtev. Dogodka so se udeležili visoki ruski uradniki pod mednarodnimi sankcijami, vključno z voditeljem samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom obljubil zmago in vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, s čimer je zavrnil prizadevanja za mir s Kijevom. Njegov nastop je sovpadal s stopnjevanjem napetosti na fronti in sistematičnim uničevanjem ukrajinske infrastrukture, kar kaže na to, da se konflikt v začetku leta 2026 ne bo umiril. Dogajanje v Mariupolu medtem ostaja predmet mednarodnih preiskav o vojnih zločinih, saj Rusija na zasedenih območjih sistematično odstranjuje dokaze o preteklih napadih.

Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski je sporočil, da je za Ukrajino sprejemljiva omejitev vojske na 800.000 pripadnikov. Po njegovih ocenah ta številka zagotavlja učinkovito obrambo države v primeru nadaljnje ruske agresije in hkrati omogoča vzdržen sistem mobilizacije. Medtem ko se Kijev ukvarja s strateškimi vprašanji obrambe, je predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da se Ukrajina ne more enostavno umakniti z okupiranih ozemelj, saj bi to pomenilo kršitev nacionalne zakonodaje. Kot morebiten kompromis je izpostavil vzpostavitev proste ekonomske cone s posebnimi pravili na teh območjih. Na okupiranih ozemljih so ruske sile po več kot treh letih ponovno odprle gledališče v Mariupolu. Objekt je bil uničen v ruskem zračnem napadu leta 2022, v katerem je pod ruševinami umrlo veliko število civilistov, ki so tam poiskali zatočišče. Odprtje gledališča je v Kijevu sprožilo ostre odzive, saj dogodek označujejo za nespoštljivo dejanje do žrtev masakra. Hkrati Rusija krepi svoje vojaške zmogljivosti, saj naj bi bil raketni sistem Orešnik pripravljen za morebitno uporabo, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Ruske okupacijske oblasti so v ukrajinskem mestu Mariupol slovesno odprle obnovljeno Donecko regionalno akademsko dramsko gledališče, ki je bilo skoraj v celoti uničeno v ruskem zračnem napadu marca 2022. Odprtje so zaznamovali z gala koncertom na novem glavnem odru, čeprav redne predstave za zdaj niso napovedane. Gre za objekt, ki je postal simbol trpljenja civilistov med obleganjem mesta, saj je v njem med napadom po ocenah ukrajinskih oblasti in mednarodnih organizacij umrlo več sto ljudi. Ukrajinski mestni svet v izgnanstvu je dejanje ostro obsodil in projekt obnove označil za »ples in petje na kosteh«. Ruske sile so gledališče napadle kljub dejstvu, da je bilo na tleh pred zgradbo z velikimi črkami zapisano »otroku« (otroci), kar je bilo vidno iz zraka. Obnova zgradbe v okupiranem mestu, ki ga je Rusija po dolgotrajnem uničevanju zasedla maja 2022, po mnenju analitikov služi predvsem kot propagandno orodje za prikazovanje normalizacije razmer pod rusko upravo, medtem ko mednarodna javnost dogodek obravnava kot poskus prikritja dokazov o vojnih zločinih.

Ukrajinska elitna enota za brezpilotne letalnike, znana kot 'Mađarove ptice', je izvedla velik napad na sile Glavne obveščevalne uprave Rusije (GRU) na zasedenem ukrajinskem ozemlju. Napad na sedež 14. brigade GRU v bližini Mariupolja je povzročil smrt 51 ruskih vojakov, več pa je bilo ranjenih.

Osrednje gledališče v Mariupolu, ki je bilo leta 2022 uničeno v bombardiranju, je ponovno odprlo svoja vrata pod rusko kontrolo v vzhodni Ukrajini. Obnova "ruskega dramskega gledališča Mariupol" je bila izvedena s finančno in materialno pomočjo iz Sankt Peterburga, kot je izjavil proruski voditelj regije Doneck, Denis Pušilin.

V Mariupolu so varnostne sile prijele borca, ki je služil v Rusiji prepovedani teroristični skupini »Azov«*. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve DNR je bil prijeti pred tem vojak ukrajinske vojske, a je s začetkom posebne vojaške operacije prešel pod poveljstvo neonacistov iz tega polka.

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

V morskem pristanišču Mariupol, ki je pod ruskim nadzorom, bo urejen mejni prehod za prečkanje ruske državne meje. Ruska vlada je že podpisala ustrezno odredbo.

V Beli Cerkvi na Poljskem bodo zgradili novo stanovanjsko četrt za tisoč družin prebežnikov iz Mariupolja. Arhitekturni koncept je bil predstavljen na mednarodni razstavi ReBuild Ukraine v Varšavi.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Ruske oblasti so sporočile, da zaključujejo obnovo divadla v Mariupolu, ki je bilo močno poškodovano med napadi leta 2022, v katerih je umrlo na stotine civilistov, ki so se skrivali v njem. Otvoritev obnovljenega divadla je načrtovana za december, kjer naj bi se začele odvijati različne predstave.

Marija Lvova-Belova, ruska komisarka za pravice otrok, ki jo Mednarodno kazensko sodišče išče zaradi ugrabitev ukrajinskih otrok, je v televizijskem intervjuju priznala, da je »prevzgojila« dečka, ki ga je ugrabila iz Mariupolja. Povedala je, da jo je deček provociral s petjem ukrajinskih pesmi, zato ga je začela prevzgajati.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da so rusko-ukrajinska mirovna pogajanja prekinjena, za zastoj pa je obtožil Evropsko unijo. Poljski premier Donald Tusk je spregovoril o prihodnjih korakih Nata kot odgovor na kršitev poljskega zračnega prostora s strani ruskih dronov. Pojavile so se obtožbe, da poljska stranki PiS in Konfederacija nista opravili testa patriotizma po napadu dronov, saj naj bi ponavljali propagando Kremlja. Medtem so ZDA dosegle dogovor o izpustitvi zapornikov iz Belorusije, med katerimi so bili tudi Poljaki. Razkriti so bili tudi razlogi, zakaj ni prišlo do izmenjave določenih zapornikov med Rusijo in Zahodom.

Ukrajinski uradniki so izrazili protest zaradi novega seznama pristanišč, ki so odprta za tuje ladje, saj Rusija omogoča dostop do Mariupola in Berdjanska. Ukrajina meni, da to krši njeno suverenost in mednarodne zakone.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Poljski premier Tusk je izjavil, da NATO ocenjuje, da se Rusija pripravlja na napad na Poljsko do leta 2027, in pozval k pripravi Evrope na možne grožnje. Hkrati je ruski opozicijski voditelj Aleksander Morozov napovedal, da so vse prejšnje vezi med Moskvo in Bakujem zdaj v nevarnosti. General Ben Hodges pa je poudaril, da lahko Zahod dramatično vpliva na potek vojne med Rusijo in Ukrajino.

V Bologni je bil odpovedan koncert ukrajinskega pianista z italijanskim državljanstvom Alexandra Romanovskega. Razlog za odpoved so obtožbe, da je Romanovsky prorusko usmerjen, saj naj bi nastopil na ruševinah gledališča v Mariupolu. Odločitev je sprožila nove polemike glede cenzure umetnikov v Italiji. Med drugim se je na odpoved odzval tudi Calenda, ki je poudaril, da "propagandisti Putina ne morejo mimo".

Vlada Združenega kraljestva je razkrila in sankcionirala 18 ruskih vohunov, vključno s tistimi, ki so bili vpleteni v kibernetske napade po Evropi in so pred poskusom umora v Salisburyju ciljali na Julijo Skripal, tudi z namestitvijo vohunske programske opreme na njeno napravo. Ti vohuni so bili odgovorni za dolgotrajno kampanjo napadov na Združeno kraljestvo.

Združeno kraljestvo je uvedlo sankcije proti enotam ruske vojaške obveščevalne službe in 18 obveščevalcem, ki naj bi bili odgovorni za priprave bombnega napada na gledališče v Mariupolu leta 2022. V napadu je umrlo na stotine civilistov. Sankcije so bile uvedene tudi proti posameznikom, povezanim z zastrupitvijo nekdanjega dvojnega agenta in njegove hčerke v Salisburyju.

Evropska unija je po tednih pogajanj sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji, potem ko je Slovaška opustila svojo blokado. Te sankcije so se osredotočile na naftni in bančni sektor, vključevale pa so tudi kitajske banke. Kljub temu se je Rusija odzvala sproščeno, Združeno kraljestvo pa je uvedlo sankcije proti ruskim obveščevalnim agentom. Medtem so bili razkriti sporni in pogosti stiki nekdanjega brandenburškega ministrskega predsednika Matthiasa Platzecka z Rusijo, ki so bili v preteklosti manj znani. Ameriški general je opozoril tudi na morebitni globalni konflikt s Kitajsko in Rusijo do leta 2027.

Ukrajinske oborožene sile so razobesile ukrajinsko zastavo na Kinburnski kosi v Črnem morju. Po besedah poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Oleksandra Sirskega ruske okupacijske sile dnevno izgubijo povprečno 1.251 vojakov. Ruska vojska je od začetka leta 2025 zavzela ukrajinsko ozemlje, enako površini Luksemburga, in napredovala proti dvema mestoma v Donbasu, kar ogroža ključno oskrbovalno pot. Ruski okupatorji so 18. julija zvečer sprožili napade z droni na ukrajinsko ozemlje.