Evropski parlament bo prihodnji teden v Strasbourgu že četrtič v zadnjih sedmih mesecih razpravljal o nezaupnici predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Predlog za glasovanje je vložila poslanska skupina Domoljubi za Evropo, ki predsednici očita sporni trgovinski sporazum s skupino latinskoameriških držav Mercosur. Glasovanje o nezaupnici je predvideno za četrtek, vendar analitiki ocenjujejo, da predlog nima realnih možnosti za uspeh. Za razliko od prejšnjih postopkov se von der Leyen tokrat ne bo udeležila debate v parlamentu. Namesto nje bo Evropsko komisijo zastopal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. V preteklosti je bila predsednica ob podobnih priložnostih prisotna skupaj s celotnim kolegijem 26 komisarjev, da bi s tem pokazali politično enotnost, tokratna odsotnost pa nakazuje spremembo strategije komisije do tovrstnih parlamentarnih orodij. Evropska komisija se je za ta korak odločila, ker ocenjujejo, da gre za zlorabo instrumenta nezaupnice, ki je bil v lanskem letu že trikrat neuspešno uporabljen. Trgovinski sporazum z državami Mercosurja, ki je glavni razlog za nezadovoljstvo desnih opozicijskih vrst, je bil sicer usklajen po več kot 25 letih pogajanj in ostaja ena najbolj kontroverznih tem znotraj evropske trgovinske politike.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

EU se je dogovorila o sprostitvi pravil za gensko tehnologijo, kar pomeni, da se bodo živila, spremenjena z modernimi tehnikami genskega inženiringa, lahko prodajala v supermarketih brez posebne označbe.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pozval Evropsko unijo k spremembi digitalnih pravil, kar bi omogočilo ZDA, da razmislijo o znižanju carin na uvoz jekla. Evropski komisar Maroš Šefčovič je poudaril, da digitalna zakonodaja EU ni usmerjena proti ZDA.

Evropska unija si prizadeva za znižanje ameriških carin na evropsko jeklo, kar je poudarila pred srečanjem s predstavniki ZDA v Bruslju. EU-komisar Maroš Šefčovič je izrazil, da je na področju jekla in prekomerne proizvodnje še veliko dela, vendar na tem srečanju ne pričakuje dogovora. O tem so razpravljali tudi evropski ministri za trgovino.

Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.

Nizozemska vlada je vrnila nadzor nad proizvajalcem čipov Nexperia Kitajski, kar naj bi bil znak dobre volje in preboj v sporu glede dobave čipov za avtomobilsko industrijo. Gospodarski minister Vincent Karremans je to sporočil v Haagu.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Ministri za finance Evropske unije so odobrili odpravo oprostitve plačila carine za pakete, uvožene v Evropo, katerih vrednost je nižja od 150 evrov. Poleg tega so razpravljali o uvedbi digitalnega evra in obdavčitvi energije.

Kitajska je potrdila, da delno odpravlja izvozno prepoved za proizvajalca čipov Nexperia. Čipi, namenjeni civilni uporabi, se bodo lahko ponovno izvažali iz kitajske tovarne nizozemskega proizvajalca polprevodnikov, je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. O tej sprostitvi je že poročal evropski komisar Maroš Šefčovič.

Po več tednih napetosti glede blokiranih dobav čipov podjetja Nexperia, prihaja do premika. Evropski komisar Maroš Šefčovič je sporočil, da naj bi Kitajska omilila izvozne omejitve. Ta ukrep naj bi začel veljati takoj.

Po tednih napetosti glede blokiranih dobav čipov podjetja Nexperia naj bi Kitajska sprostila izvozne omejitve. Evropski komisar Maroš Šefčovič je sporočil, da bo ta ukrep začel veljati takoj.

Evropska komisija je sporočila, da bo Kitajska olajšala izvozne postopke za čipe podjetja Nexperia, pomembnega dobavitelja za avtomobilsko industrijo. Po besedah evropskega komisarja Maroša Šefčoviča je kitajsko ministrstvo za trgovino potrdilo, da bo poenostavilo izvozne postopke. Ta poteza naj bi omogočila lažjo dobavo čipov evropskim avtomobilskim proizvajalcem in s tem ublažila morebitne motnje v proizvodnji.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Kitajska je po pogovorih z Evropsko komisijo in ZDA odložila uvedbo omejitev izvoza redkih zemelj v Evropsko unijo za eno leto. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je sporočil, da je do odloga prišlo po dogovoru med predsednikoma ZDA in Kitajske, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom.

Kitajska izvozna kontrola ključnih surovin povzroča velike težave evropski industriji. EU komisija poroča, da je bila le polovica vlog za izvozne licence ustrezno obdelana. EU-komisar Maroš Šefčovič je kritiziral omejitve kot neupravičene in problematične za evropsko industrijo. Danska poziva k odločnemu odzivu EU na kitajske omejitve izvoza redkih zemelj. Obstaja vprašanje, ali bo skupina G7 odgovorila na te omejitve.

Evropska komisija je uvedla mehanizem "zavore v sili", ki bo omogočil ponovno uvedbo carin, če se bo uvoz iz držav Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj) povečal ali če bodo cene za evropske proizvajalce padle. Ta ukrep naj bi pomiril pomisleke evropskih kmetov glede trgovinskega sporazuma z Mercosurjem. Spremljali se bodo predvsem cene riža, perutnine, govedine in sladkorja, poročila pa bodo objavljena vsakih šest mesecev. Maroš Šefčovič je izrazil prepričanje, da lahko sektor sedaj z zaupanjem podpira sporazum.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič bo prihodnji teden obiskal New Delhi, kjer se bo udeležil pogovorov o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Indijo. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je dejal, da pogovori potekajo hitro in so v napredni fazi.

Evropska komisija je sprejela trgovinski sporazum z državami Mercosur, južnoameriškim trgovinskim blokom. Sporazum, ki ga mora potrditi še Evropski parlament in najmanj 15 držav članic EU, predvideva začasno ureditev do ratifikacije celotne pogodbe. Poljski kmetje izražajo zaskrbljenost zaradi pričakovanega dotoka cenejših izdelkov na trg, a komisija obljublja varnostno zavoro in do 6,3 milijarde evrov kompenzacij za kmete.

Evropska komisija je sprožila postopek za končno potrditev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim združenjem Mercosur, ki ga sestavljajo države kot Brazilija in Argentina. Pričakuje se, da bo sporazum naletel na odpor, tudi v Avstriji, kljub temu, da so se pogajanja o njem odvijala že 25 let.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Evropska unija je pozitivno ocenila odločitev Združenih držav Amerike o omejitvi carin na 15 % za evropske izdelke. Evropski komisar za trgovino, Maroš Šefčovič, je to označil kot prvi rezultat trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki naj bi prispeval k stabilnosti gospodarstva. Kljub temu je Šefčovič poudaril, da se delo na trgovinskem sporazumu nadaljuje.

Slovaška nacionalna stranka (SNS) je pozvala premierja Roberta Fica, naj se obrne na evropskega komisarja Maroša Šefčoviča in ga pozove k odstopu s funkcije. Šefčoviča je na ta položaj predlagala slovaška vlada, vendar SNS meni, da je skupaj z Ursulo von der Leyen doživel »vseevropsko sramoto«.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je izjavil, da je bil s sporazumom med ZDA in EU o carinah preprečen začetek trgovinske vojne. Sporazum naj bi tako pomagal ohraniti stabilnost v mednarodni trgovini.

Evropska unija (EU) in Združene države Amerike (ZDA) so konec tedna dosegli trgovinski dogovor, ki ga je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič ocenil kot boljšega od trgovinske vojne. Sporazum naj bi preprečil zaostrovanje trgovinskih odnosov med obema gospodarskima velesilama.

Newyorška borza je po nedavnem dogovoru med EU in ZDA o 15-odstotnih ameriških carinah na evropske izdelke odprla mešano. Medtem ko je EuroCommerce sporazum pozdravil kot vir predvidljivosti za podjetja in opozoril na nujnost ukrepanja Bruslja za krepitev konkurenčnosti enotnega trga, je Portugalska podjetniška konfederacija (CIP) izrazila »relativno olajšanje«, hkrati pa opozorila, da je cena dogovora za obe strani visoka. Direktor CIP je poudaril, da dogovora ne gre šteti za poraz EU, saj so bile v igri precej višje carine, tudi do 50 %.

Madžarski premier Viktor Orban je kritiziral Evropsko komisijo in njeno predsednico Ursulo von der Leyen glede trgovinskega sporazuma z ZDA. Orban je izjavil, da je predsednik ZDA Donald Trump "pojedel za zajtrk" Ursulo von der Leyen v pogovorih o tarifnem sporazumu. Medtem je Evropska komisija, preko komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča, pozdravila načelni dogovor z ZDA in poudarila, da bi trgovinska vojna med EU in ZDA imela hude posledice in bi popolnoma blokirala transatlantsko trgovino.

Med EU in ZDA je bil sklenjen trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na večino evropskih izdelkov, nekatere sektorje pa bodo izvzeti ali ostajajo v obravnavi. Nemška vlada je sporazum označila za "realističen" in ga podpira, medtem ko je Francija kritična, nekateri francoski uradniki pa dvomijo o njegovi vzajemnosti. Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je sporazum označil za "najboljšega možnega" v trenutnih okoliščinah.

Novi trgovinski sporazum med EU in ZDA je v Belgiji povzročil mešane politične odzive, saj so nekateri sporazum označili za odraz evropske šibkosti, medtem ko so drugi opozorili na morebitne milijardne stroške, ki bi jih lahko sporazum prinesel, zlasti za avtomobilsko industrijo. Posebej prizadet je bil belgijski farmacevtski sektor, zaradi morebitnih carin in posledic na izvoz. Kljub temu, da je komisar Maroš Šefčovič pojasnil, da sporazum vključuje tudi Ukrajino, podrobnosti niso bile razkrite. Borzni trgi so sprva izrazili olajšanje, a se je razpoloženje ob objavi dogovora obrnilo v zaskrbljenost. Francija je sporazum ostro kritizirala, premier François Bayrou ga je označil za kapitulacijo, zaradi česar je bila kritična tudi Socialistična stranka (PS). Švicarske farmacevtske izvoznike so prizadele carine, ki bi lahko močno vplivale na njihov izvoz v ZDA. Madžarski premier Viktor Orbán je zagrozil z vetom na prihodnji evropski proračun, medtem ko se poglablja korupcijski škandal, ki obkroža francosko Socialistično stranko.

Evropske vlade in podjetja so se na okvirni trgovinski sporazum z ZDA odzvale z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti, saj so ga ocenile kot neuravnoteženega. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je kljub negodovanju nekaterih držav članic in poslovnih organizacij poudaril, da je carinski sporazum boljša možnost kot trgovinska vojna med EU in ZDA.

Španska gospodarska zbornica v Alicanteju je napovedala, da bodo carine Donalda Trumpa vplivale tudi na izvoz v Evropo. Medtem je italijanski poslanec Federico Casasco opozoril, da bodo carine EU-ZDA vplivale na konkurenčnost in proizvodne stroške, zato je predlagal ciljno kvantitativno sproščanje (QE) za industrijo, zdravstvo in varnost. Poudaril je, da so se pogajanja osredotočila na omejevanje škode in ne na zaščito evropske industrije, kar bi lahko ogrozilo italijanski izvoz. V luči dogovora o carinah, ki predvideva 15-odstotne carine na večino izdelkov, je Evropska unija odgovorna za pogajanja o sektorskih podrobnostih, vključno s kmetijstvom.

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se pripravljala na pomemben sestanek s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bil doseči dogovor glede vprašanja trgovinskih tarif, ki vplivajo na obe strani Atlantika. Sestanek je potekal v okviru Trumpovega osebnega štiridnevnega obiska.

Antoine Léaument iz stranke LFI je izrazil željo po glasovanju o nezaupnici Ursuli von der Leyen, portugalski predsedniški kandidat António Filipe pa je dejal, da EU kritizira Trumpa, hkrati pa se podreja njegovim ukazom. Francoski premier je dogovor označil za 'podreditev' Evropske unije, kar kaže na splošno kritiko sporazuma tako z levice kot z desnice v Franciji, vključno s Françoisom Bayroujem.

Ameriški predsednik Trump je ponudil znižanje carinskih stopenj EU v zameno za večjo odprtost trga za ameriška podjetja, kot pogoj za umik 30-odstotnih carin na evropski uvoz. EU-jev komisar za trgovino Sefcovic se je pogajal o tej ponudbi.

Evropska unija je pozitivno reagirala na trgovinski dogovor med ZDA in Japonsko, medtem ko se je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič sestal z ameriškim ministrom za trgovino Howardom Lutnickom, da bi preprečil uvedbo carin. Ti dogodki so se zgodili med nadaljevanjem napetosti glede trgovinske vojne.

Medtem ko se je ZDA z Japonsko dogovorila o znižanju carin, je EU ostala pod grožnjo Trumpovih carin. Novi ameriški trgovinski dogovor z Japonsko je znižal predvidene carine na 15 odstotkov, medtem ko EU še vedno čaka na morebitne 30-odstotne carine. Pogovori med EU in ZDA naj bi se nadaljevali, kar je povzročilo negotovost na globalnih trgih. Trumpove grožnje s carinami so prizadele tudi nekatere ameriške sektorje, kot je proizvajalec pomarančnega soka, ki je opozoril na podražitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil nov dogovor z Japonsko glede znižanja carin, medtem ko so se predstavniki Evropske unije v Washingtonu sestali na pogovorih z ZDA. Evropski komisar Maroš Šefčovič je ponovno govoril z ameriškim ministrom Howardom Lutnickom o carinskem sporu, pri čemer EU pripravlja tudi protiukrepe.

Evropske borze so zabeležile rast po trgovinskem dogovoru med ZDA in Japonsko, kar je povečalo optimizem vlagateljev glede podobnega sporazuma med EU in ZDA. EU in Japonska sta se prav tako dogovorili o poglobitvi gospodarskega sodelovanja za zaščito pred gospodarskimi pritiski, vključno z ameriško carinsko politiko in napetostmi s Kitajsko. Pospešeno je bilo tudi sprejemanje proti-carin s strani EU, s ponovnimi pogovori med evropskim komisarjem za trgovino in ameriškim trgovinskim ministrom.

Kitajski minister za trgovino, Wang Ventao, je vložil uradni protest zoper vključitev dveh kitajskih bank v 18. sveženj sankcij Evropske unije proti Rusiji. Protest je izrazil na srečanju z evropskim komisarjem za trgovino, Marošem Šefčovičem, in poudaril močno nasprotovanje Kitajske tem ukrepom.

Evropska unija se pripravlja na zahtevna pogajanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom med prihajajočim vrhom EU-Kitajska v Pekingu. Glavni temi bosta trgovinska napetost in konflikt v Ukrajini. Istočasno je kitajsko ministrstvo za trgovino vložilo pritožbo pri evropskem komisarju za trgovino Marošu Šefčoviču zaradi vključitve dveh kitajskih bank na seznam sankcij EU proti Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal trgovinski sporazum z Japonsko. V luči te napovedi in trajajočega carinskega spora bo evropski komisar Maroš Šefčovič odpotoval v ZDA na pogajanja. Lars Klingbeil se je zavzel za rešitev spora s pogajanji. Trump je prav tako potrdil, da bo Evropska unija v sredo prišla na trgovinska pogajanja.

Ameriški kongres je kljub predhodni odobritvi dokončno potrdil zakon, ki odpravlja financiranje javnih radiotelevizij NPR in PBS ter zmanjšuje sredstva za tujo pomoč v skupni vrednosti devet milijard dolarjev. Ta poteza je sprožila kritike, ki so jo označili za 'mračen dan za Ameriko', medtem ko je bivši predsednik Donald Trump te medije označil za 'pošast'. Za uveljavitev zakona je potreben še podpis predsednika Trumpa.