Meddržavno sodišče Združenih narodov je začelo tri tedne trajajoče zaslišanje v primeru obtožb o genocidu, ki naj bi ga Mjanmar zagrešil nad muslimansko manjšino Rohingya.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Belgija se je pridružila tožbi, ki jo je Južna Afrika decembra 2023 vložila proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ). Tožba Izrael obtožuje genocida na območju Gaze.

Belgija se je uradno pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) z vložitvijo izjave o intervenciji. K tožbi so se že pridružile tudi druge države, med njimi Brazilija, Kolumbija, Irska, Mehika, Španija in Turčija.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je pozval Jude v zahodnih državah, naj se preselijo v Izrael zaradi naraščajočega antisemitizma. Njegov poziv je sledil smrtonosnemu streljanju na judovski dogodek v Sydneyju, kjer je bilo ubitih 15 ljudi. Saar je poudaril, da imajo Judje pravico živeti varno povsod, vendar razumejo trenutne razmere in imajo zgodovinske izkušnje. Poudaril je, da so Judje danes preganjani po vsem svetu in pozval Jude iz Anglije, Francije, Avstralije, Kanade in Belgije, naj se vrnejo v Izrael. Izraelska zakonodaja omogoča vsakemu Judu na svetu, da se preseli v Izrael in pridobi državljanstvo.

Izrael je odobril ustanovitev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, s čimer se je skupno število naselbin, ki so prejele zeleno luč v zadnjih treh letih, povečalo na 69. Med novimi naselbinami je pet takšnih, ki že več let obstajajo kot predstraže na palestinskem ozemlju brez uradnega dovoljenja.

Mednarodno sodišče (ICJ) bo prihodnji mesec javno obravnavalo primer, v katerem se Mjanmar obtožuje genocida. Priče iz skupnosti Rohingya iz Mjanmara bodo prav tako nagovorile zaprto sejo ICJ.

Kljub obtožbam Izraela o genocidu pred Meddržavnim sodiščem, je Južna Afrika konec leta 2025 povečala izvoz premoga v Izrael za 87 %, dosegljivši 474.000 ton. To je pomagalo Izraelu nadomestiti izpad uvoza premoga iz Kolumbije in zadovoljiti energetske potrebe v času vojne. Južnoafriški premog je predstavljal približno 55 % izraelskega uvoza premoga po morju.

V izraelskem napadu na Jenin na Zahodnem bregu sta bila ranjena dva Palestinca. Izraelske sile so vdrle v mesto, izvajale aretacije in okrepile napetosti. Hkrati poročajo o nasilju naseljencev nad palestinsko lastnino. Dogajanje sledi odločitvi Meddržavnega sodišča proti izraelski okupaciji, medtem pa se na Zahodnem bregu povečujejo razselitve, nasilje naseljencev in izraelski vojaški umori.

Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila resolucijo, ki pozdravlja svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o obveznostih Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. Resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, je sprejelo 139 držav, 12 jih je bilo proti, 19 pa se je vzdržalo. Od Izraela zahteva takojšnje ukrepanje.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki od Izraela zahteva, da omogoči neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo. Resolucija poziva Izrael, da preneha ovirati operacije ZN in izpolnjuje svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Za resolucijo je glasovalo 139 držav, med njimi tudi Turčija.

Mednarodno sodišče v Haagu je razsodilo, da je ruska protitožba proti Ukrajini zaradi genocida dopustna. Sodišče bo tako obravnavalo ruske trditve, da je Ukrajina zagrešila genocid v Donbasu. Odločitev sodišča je razočaranje za Ukrajino, ki je želela dokazati, da so ruske obtožbe o genocidu lažne in predstavljajo zlorabo Konvencije o genocidu.

Ruska generalna prokuratura je potrdila obtožnico in jo predložila sodišču v Donecki ljudski republiki (DNR) v primeru genocida nad prebivalstvom LNR in DNR. Med 41 obtoženimi so nekdanji predsednik Ukrajine Petro Porošenko, nekdanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine Valerij Zalužni in vodja Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustem Umerov. Za vse obtožene je bil odrejen pripor in izdana mednarodna tiralica.

Hamas je obtožil Izrael, da stopnjuje kršitve premirja v Gazi in nadaljuje z uničevalno vojno proti prebivalstvu. Hkrati je bil v Gazi v zasedi ubit Jaser Abu Šabab, voditelj milice, ki jo je podpiral Izrael in je bil obtožen sodelovanja z Izraelom.

Več nevladnih organizacij, vključno s platformo SLOGA, je naslovilo javno pismo na slovensko vlado glede pogajanj o svežnju Omnibus I v Evropski uniji. Organizacije izražajo zaskrbljenost, da sveženj pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen ogroža zakonodajo, ki ščiti ljudi in okolje. Poudarjajo vpliv naftnih podjetij in vlad ter opozarjajo na netransparentnost postopka, ki ga je potrdila tudi evropska ombudsmanka. V pismu pozivajo slovensko vlado, da se v trialogu v Svetu EU zavzema za človekove pravice in okolje ter ne podleže pritiskom multinacionalk.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Iranski zunanji minister Esmaeil Baghaei je pozval k prekinitvi "kronične nekaznovanosti", ki jo uživa Izrael, potem ko je Meddržavno sodišče (ICJ) obsodilo režim. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da poziv ICJ k dostavi pomoči v Gazo dokazuje, da Izrael očitno krši mednarodno pravo. Baghaei je dodal, da je treba končati "trenutno nekaznovanost", ki jo Izrael uživa za zločine, storjene v Gazi.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Podpredsednik ZDA JD Vance je kritiziral glasovanje izraelskega parlamenta o aneksiji Zahodnega brega in ga označil za "neumnost" ter politično manevro, ki "žali" Trumpov mirovni načrt. Marco Rubio je prispel v Izrael, da bi okrepil diplomatska prizadevanja, medtem ko ZDA pritiskajo na Izrael glede aneksije Zahodnega brega.

Mednarodno sodišče je odločilo, da Izrael ne sme stradati Palestincev in da mora zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev Gaze. Prav tako mora Izrael sodelovati z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in odpraviti blokado pomoči Gazi. Izrael naj bi po dogovoru o premirju moral odpreti prehod Rafa in omogočiti vstop 600 tovornjakom humanitarne pomoči dnevno.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Ameriški podpredsednik JD Vance je poskušal pomiriti zaskrbljenost v Izraelu, da Trumpova administracija narekuje pogoje svojemu bližnjemu zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Mednarodno sodišče (ICJ) je odločilo, da je Izrael dolžan olajšati dostavo pomoči v Gazo in zagotoviti osnovne življenjske potrebščine Palestincem. Sodišče je poudarilo, da mora Izrael omogočiti delovanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, in pomoč tretjim državam. Pakistan je obsodil obnovljene izraelske napade v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Podpredsednik ZDA, JD Vance, se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer so razpravljali o ohranjanju prekinitve ognja v Gazi in načrtih za obnovo. ZDA si prizadevajo doseči trajni konec spopadov. Medtem je izraelski vojaški uradnik poročal, da ima Hamas še vedno med 10.000 in 20.000 izurjenih borcev in da je ohranjenih 80% tunelskega sistema.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je poudaril, da nedavni dogovor o premirju v Gazi ne bo vplival na tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Mednarodnim sodiščem (ICJ), v kateri država Izrael obtožuje genocida. Ramaphosa je dejal, da je primer pomemben za napredek in zdravljenje.

Mandla Mandela, vnuk pokojnega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele, se je vrnil v Johannesburg po tem, ko so ga izraelske oblasti pridržale in deportirale. Mandela je bil del flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Po prihodu v Južno Afriko je izrazil obžalovanje nad ravnanjem Izraela, a hkrati poudaril, da se to ne more primerjati s trpljenjem Palestincev.

V Egiptu naj bi potekali posredni pogovori med izraelskimi in Hamasovimi uradniki o ameriškem mirovnem načrtu za Gazo. V Beogradu so potekali propalestinski protesti, kjer so protestniki obsojali genocid v Gazi. Civilnodružbene skupine so obsodile načrt Združenega kraljestva za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Na britanskih univerzah so napovedani propalestinski protesti ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael, kar je sprožilo ogorčenje judovskih voditeljev.

Izraelski napad na Gazo vstopa v tretje leto, pri čemer je bilo ubitih že skoraj 67.200 Palestincev. Palestinska deklica je bila ranjena, ko jo je v Gazi zadela 'potepuška krogla' iz izraelskega drona. Izrael danes obeležuje drugo obletnico napada palestinskih gverilcev na jugu države, Hamas in izraelski pogajalci pa se v Egiptu posredno pogovarjajo o 20 točkah ameriškega mirovnega načrta.

Slovenija je razglasila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za persono non grata. S tem dejanjem Slovenija poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim človekovim pravicam ter načelni in dosledni zunanji politiki, kot je izjavila državna sekretarka Neva Grašič.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne namerava razvijati jedrskega orožja. Poudaril je, da je Iran pripravljen dovoliti inšpekcijo svojega jedrskega programa v skladu z mednarodnimi pravili in pravicami. Pezeshkian se sklicuje na fetvo vrhovnega voditelja, ki prepoveduje razvoj jedrskega orožja.

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

Po napadu v Katarju je izraelski premier Netanjahu zahteval izgon vodstva Hamasa iz Dohe, kar je Katar ostro obsodil. Netanjahu je omenil tudi načrte za "obalne parcele" v Gazi. Katar je izrazil mnenje, da je Izraelski poskus napada na vodstvo Hamasa uničil vse upe za izpustitev talcev.

Hamas je sporočil, da je bil napad v Jeruzalemu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, naravni odgovor na izraelski genocid v Gazi. Visoki komisar ZN za človekove pravice je obsodil "genocidno retoriko" izraelskih voditeljev glede Gaze in pozval mednarodno skupnost, naj prepreči genocid.

V Veliki Britaniji je Keir Starmer imenoval Shabano Mahmood, znano po svojem pro-BDS aktivizmu in kritičnem odnosu do Izraela, za ministrico za notranje zadeve. Mahmoodova je v preteklosti vodila proteste proti izraelskim izdelkom in obtožila Izrael 'kolektivnega kaznovanja' v Gazi. V Belgiji pa so aktivisti preplavili premierja s 27.000 razglednicami, s katerimi protestirajo zaradi počasnega odziva vlade na dogajanje v Gazi, kljub zavezujočim odredbam Meddržavnega sodišča.

V Belgiji so aktivisti protestirali proti domnevno počasnemu odzivu vlade na dogajanje v Gazi, pri čemer so belgijskega premierja zasuli s 27.000 razglednicami. Medtem je v Veliki Britaniji premier Keir Starmer za notranjo ministrico imenoval Shabano Mahmood, znano podpornico gibanja BDS, ki je v preteklosti protestirala proti Izraelu in ga obtoževala kolektivnega kaznovanja v Gazi.

V Veliki Britaniji so aretirali britanske državljane, ki so protestirali proti domnevnemu genocidu. Aktivisti so zasedli prostore BBC v Manchestru, obtožujoč medijsko hišo, da je »sodelovala« pri genocidu v Gazi. V Londonu so potekale priprave na proteste ob prisotnosti 51 izraelskih proizvajalcev orožja na sejmu, pri čemer je bila britanska vlada obtožena »vrhunske vpletenosti v genocid«.

Belgijski aktivisti so zasuli premierja s 27.000 razglednicami, v katerih protestirajo proti počasnemu odzivu belgijske vlade na dogajanje v Gazi. Ocenjujejo, da je vladna politika glede tega vprašanja minimalna, kljub zavezujočim odredbam Meddržavnega sodišča v primeru Južne Afrike proti Izraelu. Hkrati pa je visoki uradnik Evropske komisije obtožil Izrael genocida v Gazi, kar je prva taka obtožba s strani člana komisije. Protesti se širijo po evropskih mestih.

Prehodna vlada Malija je vložila tožbo proti Alžiriji pri Meddržavnem sodišču (ICJ) zaradi "premišljenega uničenja" malijskega vojaškega izvidniškega drona. To dejanje je zaostrilo diplomatske odnose med državama. Ministrstvo za teritorialno upravo Malija je v izjavi sporočilo, da so se za to potezo odločili po uničenju drona v začetku leta.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pohvalil Papuo Novo Gvinejo zaradi njenega vodenja na področju podnebnih sprememb. Med prvim obiskom generalnega sekretarja ZN v tej pacifiški otoški državi je Guterres izpostavil vlogo Papue Nove Gvineje pri spodbujanju mnenja Meddržavnega sodišča o podnebnih spremembah. Obisk je potekal pred srečanji o podnebnih spremembah.

Izraelska obveščevalna agencija Shin Bet je sporočila, da je preprečila načrt Hamasa za atentat na izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja. V skupni operaciji z izraelsko vojsko so aretirali celico na Zahodnem bregu.

Izrael je začel mobilizirati več deset tisoč rezervistov za širitev ofenzive v Gazi, kar je sprožilo nasprotovanje doma. Hkrati se je več deset rezervistov pridružilo protestom proti načrtom o okupaciji Gaze.

Venezuelski minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je izjavil, da je država pripravljena odgovoriti na morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na njenem ozemlju. Padrino je navedel, da je v državi nameščenih 10.380 vojakov, katerim se je v zadnjih dneh pridružilo še 15.000 pripadnikov vojske in milice v obmejnih državah s Kolumbijo, Táchira in Zulia.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede domnevnega genocida. Odločitev o morebitni pridružitvi bo javnosti sporočena pravočasno, pri čemer je rok za pridružitev 28. januar 2026. Mediji so poročali, da naj bi v vladi že dozorela odločitev o pridružitvi, vendar MZEZ tega ni potrdil.

Iranski namestnik zunanjega ministra je ostro kritiziral Julio Sebutinde, podpredsednico Meddržavnega sodišča (ICJ), zaradi njene domnevne pristranskosti in odkrite podpore Izraelu. Iran meni, da takšno ravnanje spodkopava verodostojnost sodišča in predstavlja kršitev sodne etike. Izjave Sebutinde so sprožile močne odzive in zaskrbljenost v Iranu.

Organizacija Human Rights Watch je označila načrte izraelske vlade o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države za "gnusne". Objavljeni so bili tudi pozivi k širokemu uporu proti izraelskemu kolonializmu in pozivi k pritisku na Izrael.

Gvajana je ponovno izrazila svojo zavezanost reševanju ozemeljskega spora z Venezuelo glede regije Esequibo na miren način in v skladu z mednarodnim pravom, preko postopka pred Meddržavnim sodiščem (CIJ). Venezuela je že pred tem izjavila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ glede Esequiba. Spor sega v leto 1899, ko je Pariška arbitraža dodelila suverenost nad ozemljem takratni Britanski Gvajani.

Mednarodno sodišče je razglasilo, da morajo države podnebne spremembe obravnavati kot eksistenčno grožnjo. Nigerija, kljub majhnemu prispevku k globalnemu segrevanju, pa se zaradi svoje geografske lege, socialno-ekonomskih izzivov in pomanjkljivosti v infrastrukturi sooča z veliko ranljivostjo na podnebne spremembe.