Podjetja DeepSeek, Qualcomm in Palantir so razkrila ključne inovacije, ki bi lahko korenito spremenila razvoj in uporabo umetne inteligence (AI). DeepSeek je predstavil arhitekturo ‘mHC’, ki obeta učinkovitejše urjenje velikih jezikovnih modelov brez potrebe po sorazmernem povečevanju računalniške moči. Čeprav so raziskovalci do nove metode zadržani in opozarjajo na težave pri praktični implementaciji, gre za pomemben premik v smeri optimizacije virov. Istočasno Qualcomm vstopa na področje robotike s celovitim naborom tehnologij za ‘fizično AI’. Njihova nova arhitektura omogoča razvoj širokega spektra naprav, od gospodinjskih robotov do humanoidov, ki so zmožni samostojnega sklepanja in prilagajanja. Vzporedno s tem se v industriji uveljavlja koncept ‘inteliticije’ (angl. intelition), ki ga zagovarja podjetje Palantir. Ta predvideva prehod od AI kot zunanjega orodja k sistemu, kjer ljudje in stroji nenehno sodelujejo znotraj enotnega ontološkega modela podjetja, kar omogoča sočasno odločanje v realnem času.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Tehnološki sektor se ob koncu leta 2025 sooča s korenitimi spremembami, saj število agentov umetne inteligence (UI) in strojne identitete zdaj močno presegajo število človeških uporabnikov, in sicer v razmerju 82 proti 1. Ta hiter porast povzroča resne težave tradicionalnim varnostnim arhitekturam IAM, ki so bile prvotno zasnovane za ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo do leta 2028 kršitve, povezane z zlorabo UI agentov, predstavljale četrtino vseh vdorov v podjetja, kar sili podjetja, kot je ServiceNow, v milijardne naložbe v varnostno infrastrukturo. Na trgu istočasno prihaja do pomembnih konsolidacij in lansiranja novih orodij. Podjetje Qvantel je uspešno zaključilo prevzem družbe Optiva, s čimer je nastal globalni velikan na področju telekomunikacijskih rešitev, ki jih poganja UI. Podjetje x.ai je predstavilo platformi Grok Business in Enterprise, ki obljubljata večjo varnost pri delu s podatki v oblaku, medtem ko je borza KuCoin lansirala asistenta KIA za analizo kripto trga. Te novosti so neposredna posledica trendov, ki smo jim bili priča v preteklem letu, vključno z Metinim prevzemom podjetja Manus AI, kar potrjuje, da avtonomni agenti postajajo osrednji element sodobnega digitalnega gospodarstva.

Interni dokumenti tehnološkega velikana Meta, ki jih je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkrivajo, da je podjetje razvilo strategijo za omejevanje vpogleda regulatorjev v problematiko goljufivih oglasov. Družba se je za ta korak odločila po pritisku japonskih oblasti zaradi porasta lažnih naložbenih priložnosti in zlorabe podob znanih osebnosti s pomočjo umetne inteligence. Meta naj bi se s tem želela izogniti strožjim ukrepom preverjanja identitete oglaševalcev, ki bi lahko resno ogrozili njene prihodke. Podatki kažejo, da približno 10 odstotkov letnih prihodkov Mete oziroma 16 milijard dolarjev izvira iz goljufivih oglasov in prepovedanega blaga. Podjetje oglaševalce blokira le, ko njegovi sistemi zaznajo 95-odstotno verjetnost prevare, medtem ko sumljivim kupcem zaračunava višje pristojbine. Podatki podjetja SafelyHQ ob tem razkrivajo, da je Facebook vpleten v kar 85 odstotkov poročil o spletnih prevarah, kar po ocenah strokovnjakov pomeni več deset milijonov žrtev po vsem svetu. Kritiki takšen sistem označujejo za model plačila za sodelovanje pri spornih praksah.

Ameriški Deviški otoki so sprožili pravni postopek proti podjetju Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram. Tožba tehnološkemu velikanu očita, da na svojih platformah ni ustrezno zaščitil otrok pred škodljivimi vplivi in vsebinami. Po navedbah tožnikov podjetje uporablja škodljive algoritme, ki so zasnovani za povečanje interakcij uporabnikov, vendar hkrati ogrožajo varnost mladoletnih oseb. Poleg pomanjkljive zaščite mladih tožba izpostavlja tudi finančne koristi, ki jih Meta domnevno pridobiva s prikazovanjem lažnih oglasov. Vložena dokumentacija trdi, da se podjetje zavestno okorišča z nepreverjenimi in zavajajočimi oglasnimi vsebinami, medtem ko zanemarja varnostne protokole. Ta pravni korak se pridružuje vrsti podobnih postopkov, s katerimi različne jurisdikcije zahtevajo večjo odgovornost tehnoloških korporacij za vpliv njihovih storitev na duševno zdravje in varnost državljanov.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Tehnološki velikan Meta je kupil zagonsko podjetje Manus, ki se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence in ga je ustanovila skupina kitajskih strokovnjakov. Meta načrtuje vključitev tehnologije podjetja Manus v svoja orodja umetne inteligence, ki bi omogočala opravljanje kompleksnih nalog z minimalno interakcijo uporabnika. Predstavniki Mete so ob tem izpostavili, da bo avtonomni agent izboljšal življenja milijard ljudi po vsem svetu. Analitiki opozarjajo, da bi se posel lahko spopadal z resnimi regulativnimi ovirami zaradi zaostrenih odnosov na področju tehnologije med Washingtonom in Pekingom. Gre za redek prevzem v času močnega geopolitičnega rivalstva, kjer so podjetja s kitajskimi koreninami pod drobnogledom ameriških nadzornih organov. Nakup odraža strateško prizadevanje podjetja pod vodstvom Marka Zuckerberga za prevlado na področju avtonomnih sistemov, ki lahko neodvisno izvajajo zapletene procese.

Meta je za več milijard dolarjev prevzela kitajsko podjetje za umetno inteligenco Manus, kar je sprožilo mešane občutke v kitajskih tehnoloških krogih. Prevzem naj bi podjetju Meta omogočil ustvarjanje praktičnih orodij UI za ustvarjanje prihodkov in izkoriščanje naložb v umetno inteligenco. Poudarjeno je bilo, da integracija UI agentov v podjetja zahteva strateško implementacijo, ne zgolj uvedbo chatbotov.

Ameriška korporacija Meta je sklenila dogovor o prevzemu kitajskega zagonskega podjetja Manus, ki se ukvarja z razvojem platforme za agente z umetno inteligenco (AI). Po navedbah kitajskega podjetja bo integracija v skupino Meta omogočila okrepitev tehnološkega razvoja in razširitev globalnega dosega njihove tehnologije. Kljub spremembi lastništva Manus v javni izjavi poudarja, da bodo njihove storitve in trenutno poslovanje ostali nespremenjeni, sedež operacij pa bo še naprej v Singapurju. Ta strateška poteza odražal prizadevanja Mete, da v svoje ekosisteme vključi napredne rešitve za avtonomne agente AI, ki postajajo ključni element v konkurenčnem boju med tehnološkimi giganti. Posel prav tako nakazuje na nadaljnje prepletanje kitajskega inovacijskega talenta z ameriškim kapitalom kljub geopolitičnim trenjem na področju visoke tehnologije.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Tehnološki velikan Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je kupil zagonsko podjetje Manus, specializirano za razvoj agentov umetne inteligence. Čeprav je bilo podjetje Manus ustanovljeno na Kitajskem, ima trenutno sedež v Singapurju. Po poročanju kitajskih medijev, ki se sklicujejo na vire pri LatePost, je vrednost posla ocenjena na približno dve milijardi ameriških dolarjev, vendar podjetji uradnega zneska nista razkrili. Meta je v izjavi poudarila, da bo prevzem omogočil integracijo napredne tehnologije umetne inteligence v njihove obstoječe platforme. Zuckerberg s to potezo nadaljuje agresivno strategijo preoblikovanja podjetja, pri čemer sredstva in razvoj usmerja v doseganje tako imenovane osebne superinteligence. Cilj naložbe je izboljšanje uporabniške izkušnje v aplikacijah, kot sta Facebook in Instagram, ter dolgoročno povečanje prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Prevzem podjetja s kitajskimi koreninami v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko kaže na Metino odločenost pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev na svetovnem trgu.

Meta je za več kot 2 milijardi dolarjev prevzela podjetje Manus s sedežem v Singapurju, ki je znano po svojih avtonomnih agentih UI. To je redek primer, da ameriški tehnološki gigant kupuje platformo, ustanovljeno na Kitajskem. Satya Nadella je reorganiziral vodstvo Microsofta, da bi pospešil razvoj UI zaradi povečanega konkurenčnega pritiska.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Namestnik predsednika odbora za informacijsko politiko v ruski državni dumi, Anton Gorelkin, je pojasnil, da prepoved oglaševanja na platformi Telegram v Rusiji ni predvidena. Gorelkin je poudaril, da je Rusija že prepovedala promocijo oglasov prek Instagrama (ki je v lasti Mete, priznane za ekstremistično v Rusiji), zaradi česar so oglaševalci začeli iskati nove platforme, med katerimi so VK, TikTok in Telegram. Telegram je med prvimi podprl zakon o označevanju oglasov v spletu in ponuja uradno platformo za oglaševanje, vključno z možnostmi vplivnežev, chatbotov in aplikacij.

Bitcoin, Solana in XRP kažejo negativne trende, medtem ko Equiti Group pospešuje razvoj trgovanja z umetno inteligenco z imenovanjem novega vodje za podatke in umetno inteligenco. Hackett Group je predstavil novi platformi XT™ in AIXelerator™ za izboljšanje storitev s pomočjo generativne umetne inteligence. Semitism AI sodeluje z Metyo za pospešitev inovacij na področju Web3 PayFi in DatingFi. MaxfulEdge izboljšuje svojo analitično bazo podatkov, Tata Technologies pa poudarja pomen rasti, ki jo vodi domena, saj AI briše meje med inženiringom in IT.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Italijanski organ za varstvo konkurence (Antitrust) je družbi Meta naložil začasno ustavitev pogojev, ki izključujejo konkurenčne chatbote z umetno inteligenco iz aplikacije WhatsApp. Ukrep je bil sprejet v okviru preiskave, ki se je začela julija 2025 zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja, potem ko je Meta integrirala storitev Meta AI v aplikacijo WhatsApp na "prednostni" položaj. Meta je napovedala pritožbo.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Članki analizirajo gibanje cen kriptovalut, pri čemer XRP kaže znake padanja, medtem ko sta Ethereum in Bitcoin pod pritiskom. Radware je pridobil novo stranko za zaščito pred napadi DDoS, Salesforce pa je dodal 6.000 novih strank za svojo platformo AI. Tether širi odprte podatke za usposabljanje AI, The Hackett Group pa lansira platforme za Gen AI. Beeline Kazakhstan in Rakuten Symphony sodelujeta pri naslednji generaciji povezljivosti, Equiti pa zaposluje strokovnjaka za AI za pospešitev trgovanja.

Skupina 42 ruskih uporabnikov aplikacij WhatsApp in Telegram je vložila tožbo proti Roskomnadzoru in Ministrstvu za digitalni razvoj zaradi omejevanja telefonskih klicev v omenjenih aplikacijah. Tožba je bila vložena na moskovskem sodišču Taganski, tožniki pa trdijo, da omejitve kršijo pravice in interese državljanov.

WhatsApp se je pritožil nad omejitvami delovanja v Rusiji in obtožil oblasti, da želijo več kot 100 milijonom Rusom odvzeti pravico do zasebne komunikacije. Rusija je opozorila, da bo blokirala WhatsApp, če ne bo izpolnjeval zahtev po uskladitvi z rusko zakonodajo.

John Carreyrou, preiskovalni novinar New York Timesa, je v ponedeljek vložil tožbo proti velikim podjetjem za umetno inteligenco, vključno z Googlom, Meto, xAI Elona Muska in OpenAI, zaradi nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih knjig za urjenje njihovih chatbotov brez dovoljenja. Carreyrou, znan po knjigi "Bad Blood: Secrets and Lies in a Silicon Valley Startup", obtožuje podjetja kršitve avtorskih pravic.

Ruski uporabniki so poročali o težavah pri delovanju aplikacije WhatsApp. Po podatkih portala »Sboj.rf« je 22. decembra o težavah poročalo več kot 1.600 Rusov. Največ pritožb je prišlo iz Moskve, Sankt Peterburga in Moskovske regije. Konec novembra je Roskomnadzor opozoril, da bo WhatsApp morda popolnoma blokiran v Rusiji. O težavah pri delovanju WhatsAppa so ruski uporabniki poročali tudi v začetku decembra.

Hrvaška regulatorna agencija za mrežne dejavnosti (HAKOM) je prejela le eno prijavo v zvezi z lažnimi novicami o samopoškodovanju časne sestre, ki jo je Gong poslal podjetju Meta. Prijavo so posredovali tudi hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve. Vlada je HAKOM imenovala za nacionalnega koordinatorja za digitalne storitve.

Podjetje Meta, lastnik Facebooka in Instagrama, mora uporabnikom iz Evropske unije v roku 14 dni omogočiti popoln dostop do vseh njihovih osebnih podatkov. Odločitev je sprejelo Vrhovno sodišče (OGH) na podlagi tožbe, ki jo je leta 2014 vložil aktivist za varstvo podatkov Max Schrems.

Videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, ki prikazuje lažni državni udar v Franciji in padec predsednika Emmanuela Macrona, je zaokrožil po spletu in dosegel milijone ogledov. Posnetek je povzročil zmedo celo med afriškimi voditelji, eden izmed njih je kontaktiral Macrona, da bi se pozanimal o dogajanju. Macron je zahteval umik videoposnetka s platforme Facebook, vendar je bila njegova zahteva zavrnjena.

S pomočjo umetne inteligence ustvarjen videoposnetek, ki je lažno trdil, da je v Franciji prišlo do državnega udara in da je bil predsednik Emmanuel Macron odstavljen, je postal viralen na družbenih omrežjih. Posnetek je dosegel milijone ogledov in povzročil zmedo celo med tujimi voditelji. Kljub posredovanju francoskega predsednika je videoposnetek več dni ostal na Facebooku.

Novo poročilo Reutersa razkriva, da je Meta zavestno tolerirala obsežne količine goljufivih oglasov iz Kitajske, da bi zaščitila milijarde dolarjev prihodkov. Interni dokumenti kažejo, da so vodilni dali prednost minimiziranju 'vpliva na prihodke' pred popolnim zatiranjem prevar, nezakonitih iger na srečo, pornografije in drugih prepovedanih oglasov.

Letalo slovaškega Ministrstva za notranje zadeve, ki je pripeljalo premierja Roberta Fica v Bruselj na vrh EU-Zahodni Balkan, je bilo na bruseljskem letališču poškodovano in ni več sposobno za letenje. Do incidenta je prišlo, ko je vozilo s stopnicami poškodovalo letalo.

AI dirka v oboroževanju vse bolj vpliva na finančno stanje tehnoloških velikanov, kot so Alphabet, Microsoft, Meta in Oracle, ki se soočajo z naraščajočimi stroški in zadolževanjem za financiranje AI infrastrukture. UBS napoveduje, da bo globalno kapitalsko vlaganje v AI leta 2025 doseglo 423 milijard dolarjev, leta 2026 pa 571 milijard dolarjev. Hkrati pa se pojavljajo skrbi glede AI balona, kar se odraža v padcu delnic Nvidie in 55-odstotnem strmoglavljenju delnic IREN.

Zencoder, podjetje iz Silicijeve doline, je predstavilo Zenflow, brezplačno aplikacijo za orkestracijo umetne inteligence, ki naj bi spremenila interakcijo med programerji in umetno inteligenco. Zoom trdi, da je dosegel najvišji rezultat na zahtevnem testu za umetno inteligenco, čeprav so se pojavili dvomi o avtentičnosti. Japonsko podjetje Integral AI pa poroča o napredku pri modelu splošne umetne inteligence, ki se uči novih veščin brez človeške pomoči.

Po uvedbi prve aplikacije za iPad je Instagram razširil Reels na še večje zaslone z lansiranjem aplikacije za Amazon Fire TV. Uporabniki Amazon Fire TV naprav bodo prvi, ki bodo imeli dostop do nove aplikacije Instagram za TV.

Ameriška vlada je lansirala program 'Tehnološka sila' za zaposlovanje in razvoj talentov, s ciljem privabiti več strokovnjakov za tehnologijo in umetno inteligenco v javni sektor. Pobuda, ki jo vodi administracija Trumpa, naj bi modernizirala vladne sisteme in ohranila konkurenčnost v globalni tehnološki tekmi. Program predvideva zaposlitev približno 1.000 strokovnjakov iz podjetij, kot so Apple, Meta in xAI, za dveletno obdobje dela v vladi.

Ameriški tehnološki gigant Meta je v zadnjih tednih odstranil ali omejil uporabniške račune več kot 50 organizacij, ki zagovarjajo dostop do splava, reproduktivno zdravje in LGBTQ+ skupine. Inštitut 8. marec že dlje časa opozarja na to prakso.

Ruski regulator Roskomnadzor je zanikal poročila o uvedbi novih omejitev za aplikacijo Telegram. Predstavniki agencije so za ruske medije izjavili, da trenutno ne izvajajo novih omejevalnih ukrepov proti tej platformi. Izjava prihaja po poročilih o občasnih težavah pri delovanju Telegrama. Poslanec Državne dume Anton Gorelkin je pred tem izjavil, da je razlog za morebitno blokado WhatsAppa (v lasti Mete, ki je v Rusiji označena kot ekstremistična organizacija) uhajanje diplomatskih pogovorov.

Meldpunt Repro Uncensored je sporočil, da je od novembra prejel več kot 60 prijav LGBT+ organizacij, posameznikov in spolnih delavcev, ki so jim nenadoma zaprli ali omejili dostop do Instagram in Facebook računov. Prizadeti trdijo, da niso kršili pravil družbenih omrežij.

Revija Time je 'Arhitekte umetne inteligence' imenovala za osebnost leta 2025, z utemeljitvijo, da je leta 2025 potencial umetne inteligence "zagrmel v ospredje" in se ni več mogel umakniti.

Delnice podjetja Oracle so padle za več kot 10 % po tem, ko so prihodki v drugem četrtletju zaostajali za pričakovanji, medtem ko podjetje nadaljuje z gradnjo infrastrukture za umetno inteligenco. Kljub temu je podjetje preseglo napovedi glede dobička na delnico, saj je ta znašal 2,26 dolarja. Skupni prihodki so se povečali za 14 % na letni ravni, pri čemer so prihodki od oblaka zrasli za 24 %, prihodki od programske opreme pa so padli za 3 %.

Avstralija je uvedla prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, kar je sprožilo odzive med nemškimi dijaki. Ti se s prepovedjo ne strinjajo in namesto tega pozivajo k večji ozaveščenosti in podpori pri uporabi družbenih omrežij.

Instagram je predstavil novo funkcijo z imenom 'Tvoj algoritem', ki uporabnikom omogoča pregled in prilagajanje zanimanj v Reels v realnem času. Funkcija je dostopna preko ikone v zgornjem desnem kotu Reels. Meta obljublja večjo transparentnost in nadzor za uporabnike.

Terminske pogodbe na ameriške delnice so ostale nespremenjene pred sestankom ameriške centralne banke (Fed), kjer se pričakuje znižanje obrestnih mer. Odprto ostaja vprašanje, ali bo odločitev Fed bolj naklonjena zaostrovanju ali popuščanju monetarne politike. Investitorji prav tako čakajo na rezultate podjetja Oracle. Terminske pogodbe za S&P in Nasdaq 100 so ob 8:00 po vzhodnoameriškem času ostale nespremenjene. Delnice Mag 7 so se v predtrgovanju gibale mešano. Donosnost obveznic je ostala večinoma nespremenjena, ameriški dolar pa je stabilen. Cene nafte so se zvišale za 0,2 %, medtem ko so se cene osnovnih kovin znižale.

V Avstraliji je začela veljati prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let, vendar mladi Avstralci menijo, da zakon ne deluje. Premier Anthony Albanese je pozdravil prepoved, ki je prva tovrstna na svetu, medtem ko jo druge države pozorno spremljajo.

Avstralija je kot prva država na svetu prepovedala družbena omrežja otrokom, mlajšim od 16 let. Vlada je izrazila zadovoljstvo s to potezo, ki naj bi ponovno vzpostavila nadzor nad platformami. Elon Musk se je odločil spoštovati zakon na platformi X (prej Twitter).

Uporabniki Facebooka in Instagrama imajo možnost zahtevati odškodnino v višini več tisoč evrov, če ocenjujejo, da sta podjetji Meta nezakonito zbirali njihove podatke. Poteka brezplačna skupinska tožba, s katero lahko uporabniki uveljavljajo svoje pravice.

Avstralija je kot prva država na svetu začela izvajati prepoved uporabe družbenih medijev za mlajše od 16 let. Prepoved vključuje platforme, kot so Instagram, Facebook, Threads, X, Snapchat, Kick, Twitch, TikTok, Reddit in YouTube. Cilj prepovedi je zaščititi mlade pred zasvojljivimi algoritmi.

Evropska komisija je sprejela zavezo podjetja Meta, ki bo uporabnikom v EU ponudila alternativo za Facebook in Instagram z manj personaliziranimi oglasi. Uporabniki bodo imeli možnost izbire med popolno delitvijo osebnih podatkov za popolnoma personalizirane oglase ali omejeno delitvijo za manj personalizirane oglase. Meta bo uvedla nove možnosti v EU januarja 2026. Evropska komisija je Meta že kaznovala z globo 200 milijonov evrov zaradi kršitev zakonodaje o digitalnih trgih (DMA).