Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.

Načelnik generalštaba Vojske Črne gore, Miodrag Vuksanović, je sporočil, da je bil komodor Darko Vuković odstavljen s položaja zaradi disciplinskega postopka. Vuksanović trdi, da so bili Vukovićevi postopki v zadnjem času v neskladju z Ustavo in zakonom.

Predsednik Milatović je Milana Kneževića obtožil, da ima prevelik vpliv na vlado in da ne stori ničesar glede gradnje kolektorja v Botunu, čeprav ima moč to preprečiti. Milatović se sprašuje, zakaj Knežević ne izkoristi svojega vpliva, če je resnično proti gradnji kolektorja, in zakaj je njegova vlada sploh sprejela prostorski načrt, ki predvideva to gradnjo. Milatović meni, da je Kneževićevo vedenje le del politične igre.

Dejan Knežević in Milorad Žižić sta bila zaslišana pred preiskovalnim sodnikom zaradi suma članstva v kriminalni organizaciji, ki naj bi jo vodila Milivoje Katnić in Zoran Lazović. Oba sta zanikala obtožbe. Poleg tega je bil aretiran inšpektor Aleksandar Bošković, ker naj bi konec decembra 2020 beograjskima kriminalcema Veljku Belivuku in Marku Miljkoviću omogočil vstop v državo s tem, da jima je umaknil prepoved vstopa v sistem policije.

Nekdanjega policijskega funkcionarja Milorada Mićka Žižića so aretirali v akciji Specialnega policijskega oddelka (SPO). Policija preiskuje še več oseb, med njimi tudi policijske uradnike. Po neuradnih informacijah naj Žižić ne bi bil edini aretirani policist.

Saša Čađenović, suspendirani specialni tožilec, je pred sodiščem v Podgorici izjavil, da komunikacija pripadnikov "kavaškega klana", pridobljena preko aplikacije Sky, dokazuje, da so ga člani klana sovražili in se ga bali, kar po njegovem mnenju potrjuje njegovo pošteno delo. Bajko Vučićević, direktor Agencije za izgradnjo in razvoj Podgorice, je napovedal možnost zamude pri zaključku gradnje mestnega gledališča, ki naj bi bila končana do konca leta. Višje sodišče je od tožilstva prejelo orožje, oblačila in druge materiale, ki so bili analizirani v Wiesbadnu v povezavi z umorom Duška Jovanovića, da bi razjasnili okoliščine zločina.

Apelacijsko sodišče Črne gore je razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Podgorici v primeru Mitra Kneževića in drugih obtoženih za umor Mrdaka in rop Pošte Črne gore v Nikšiću. Sodišče je ugodilo pritožbam Višjega državnega tožilstva v Podgorici, pooblaščenca oškodovane družine Mrdak in predstavnika Pošte Črne gore ter vrnilo zadevo v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka.

V Črni gori je bilo odloženo sojenje Zoran Lazoviću, Milivoju Katniću in Petru Čađenoviću zaradi odsotnosti člana sodnega sveta. Sojenje je preloženo na 6. november. Hkrati je parlamentarni odbor zaslišal vrhovnega državnega tožilca Milorada Markovića, glavnega specialnega tožilca Vladimirja Novovića in tožilko Ano Perović-Vojinović v zvezi s primerom "Telekom". Katnić je medtem povezal spor med Vučićem in Stefanovićem s kriminalnimi klanami.

Specialni tožilec Čađenović je zanikal, da bi bil član Zvicerjeve kriminalne skupine. V svoji obrambi je dejal, da ni nikoli postal član nobene kriminalne organizacije, temveč je nasprotno preganjal in procesiral vse osebe, za katere je obstajal utemeljen sum, da so storile kaznivo dejanje. Poudaril je, da je proti kavaškemu klanu vložil tri obtožnice za najtežja dejanja in da pri njem ni bilo privilegiranih. Tožilstvo ga bremeni, da je deloval v interesu te mafijske skupine. Na zatožni klopi sta poleg njega še nekdanji visoki policijski funkcionar Zoran Lazović in nekdanji glavni specialni tožilec Milivoje Katnić.

Prof. dr. Carole Hodge z Univerze v Glasgow meni, da odločitev v 'primeru Kovačević' obsoja bosanske državljane na življenje v diskriminatornem sistemu v nedoločeni prihodnosti, z malo ali nič možnosti za vstop v evroatlantske integracije. Hodge je preučila pritožbeni postopek, ki je bil opravljen 20. novembra lani, in opazila več anomalij. Visoki predstavnik in hrvaška vlada nista želela, da bi 'primer Kovačević' uspel.

Poslanec Demokratske Črne Gore, Momčilo Leković, trdi, da se Ivan Vuković ne more izogniti odgovornosti v zvezi s cesto Barjamovica – Komani, ki vodi do posesti nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Leković opozarja na pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju iz leta 2019, ki naj bi Vukovića povezovala s spornim projektom. Specialno policijsko odjeljenje (SPO) je iz Glavnega mesta že izzelo dokumentacijo v zvezi z izgradnjo in asfaltiranjem te ceste.

Novinar in kolumnist Nino Đula, urednik Jutarnjega lista, se bo dubrovniški publiki predstavil kot slikar na razstavi v Kazališču Marina Držića. Medtem pa direktor Skijališča Črne Gore čaka z odstopom s funkcije do novih volitev, po mnenju Agencije za preprečevanje korupcije (ASK), ker je istočasno opravljal funkcijo odbornika in člana upravnega odbora Turistične organizacije Kolašin.

Nekdanji glavni specialni tožilec Črne gore, Milivoje Katnić, je izjavil, da je izvedel, da je Bezbednosno-informativna agencija Srbije (BIA) sprejela odločitev o njegovi likvidaciji. Katnić trdi, da ima za to trditev tudi pričo, katere identitete zaradi njene varnosti ne želi razkriti.

Duško Knežević, nekdanji lastnik "Atlas grupe", je bil oproščen obtožb v primeru "Aerodromi". Sodbo je izrekel sodnik Višjega sodišča v Podgorici, Nenad Vujanović.

Odvetnik Čedo Dobrović je pozval Novovića, da ga zasliši glede suma korupcije. Sporazum med oblastjo in opozicijo v Črni gori je ostal neuresničen. Milivoje Katnić je izjavil, da bi bilo treba razpustiti BIA, če so njegove navedbe o vpletenosti državnega vrha resnične. Nadaljevalo se je sojenje Perović in Paović, kjer so priče različno izpovedovale o angažmaju Lekića v ASK. Katnić je tudi ponovil, da bosta Marković in Novović odgovorna, če se bo njemu ali njegovi družini kaj zgodilo, in dodal, da ima informacije o odločitvi o njegovi likvidaciji v srbskih varnostnih strukturah.

Apelacijsko sodišče Črne gore je ponovno obsodilo Sašo Boreto, Ljuba Bigovića, Ljuba Vujadinovića in Milana Čila Šćekića na po 30 let zapora zaradi umora policijskega inšpektorja Slavoljuba Šćekića. Skupno so obsojeni na 120 let zapora.

Specialno državno tožilstvo (SDT) v Črni gori je vložilo obtožnico proti Vesku Petranoviću, lastniku podjetja Tehnomax, in več njegovim sodelavcem, med katerimi so Dražen Vukadinović, Davor Lukačević, Branko Čelić, Marko Đurišić in Dejan Jokić. Obtožnica jih bremeni organiziranega kriminala in tihotapljenja cigaret. Po končani preiskavi je SDT obtožnico predalo Specialnemu oddelku Višjega sodišča v Podgorici. Škode, ki so jo povzročili s tihotapljenjem, naj bi bilo za več kot sedem milijonov evrov.

Krivično vanpretresno veće Višjega sodišča v Beogradu je odločilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev Marka Kilibarde in Aleksandra Paunovića Črni gori. Oba sta obtožena, da sta pripadnika kavaškega klana in sodelavca Radoja Zvicerja. Črna gora ju išče zaradi dveh umorov in ugrabitve.

Višje sodišče je Dragana Kovačevića, nekdanjega direktorja Uprave za nepremičnine, in skupino oseb oprostilo obtožb. Poleg Kovačevića so bili oproščeni še Ana Lakićević-Grdinić, Veselin Tomašević, Danko Kovačević, Sanja Popović, Aleksandar Boljević, Dalibor Knežević in podjetje "Geo&Arh". Istraga in obtožnica Specialnega državnega tožilstva (SDT) so bile podane v času, ko je tožilstvo vodil Milivoje Katnić. Sodišče je ugotovilo, da ni dokazano, da so obtoženi storili kazniva dejanja, ki jih je SDT bremenilo.

Razprave o Boki Kotorski in njeni vključenosti v Unescovo svetovno dediščino so se nadaljevale, pri čemer je bila izpostavljena skrb glede neprimernega upravljanja s prostorom, ki bi lahko ogrozilo njeno kulturno vrednost. Poleg tega je bilo objavljeno zaprtje profesionalnega medija Al Džazira Balkan, kar je sprožilo razpravo o profesionalnosti in zlorabi novinarstva. V zvezi z medijsko krajino in vplivom javnega aktivizma je bil omenjen igralec Josip Pejaković, ki naj bi plačal visoko ceno za svoje javno delovanje. Politične stranke so se odzvale tudi na vprašanja v zvezi s statusom Kotora, pri čemer je bila izražen dvom o plemenitosti namer posameznih politikov.