Najvišji predstavniki Črne gore so 4. januarja obeležili dan ustanovitve Cetinja, zgodovinske prestolnice države. Predsednik države Jakov Milatović, premier Milojko Spajić in podpredsednik skupščine Nikola Camaj so v svojih nagovorih poudarili ključno vlogo mesta pri ohranjanju črnogorske državnosti, kulture in duhovne identitete. Milatović je izpostavil zgodovinski pomen tiskarne Crnojevićev in vlogo dinastije Petrović Njegoš, medtem ko je Spajić izpostavil nujnost pospešenega gospodarskega razvoja mesta. Premier Spajić je napovedal nove naložbe v turistično in gospodarsko infrastrukturo, vključno s projekti, kot je žičnica, ter vlaganja v znanost in šport. Poudaril je, da se mora država oddolžiti zgodovinski dediščini Cetinja z zagotavljanjem boljših pogojev za prihodnje rodove. Ob tem so se govorniki spomnili tudi tragičnih dogodkov iz preteklosti mesta in poudarili pomen protifašističnih vrednot, ki so Cetinju prinesle naziv mesta heroja.

Črnogorski premier Milojko Spajić je državljanom Črne gore ob nastopu novega leta prek družbenega omrežja X poslal čestitko, v kateri je poudaril odločenost vlade za nadaljevanje začrtanih reform. V svojem nagovoru je izpostavil, da novo leto prinaša nove izzive, hkrati pa potrjuje trdno zavezanost starim ciljem, ki vključujejo evropske vrednote, obsežne družbene reforme in zagotavljanje stabilne prihodnosti za državo. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v krepitev optimizma glede evropske poti Črne gore, ki ostaja ključna prioriteta njegove administracije. Ob premierjevi čestitki so bili izpostavljeni tudi mednarodni odzivi, zlasti s strani Avstrije. Kancelar Stocker je ob tej priložnosti pohvalil Spajićeve reformske prizadevanja in dejal, da si napredek Črne gore zasluži priznanje s strani Evropske unije. Takšna podpora iz Dunaja dodatno utrjuje položaj trenutne črnogorske vlade, ki se kljub notranjepolitičnim trenjem trudi ohraniti tempo pri izpolnjevanju pogojev za polnopravno članstvo v evropski povezavi. Spajić je vsem prebivalcem zaželel predvsem srečno in uspešno prihajajoče leto, polno napredka na vseh področjih javnega življenja.

Predsednik vlade Črne gore Milojko Spajić in župan občine Žabljak Radoš Žugić sta na srečanju v Podgorici osrednjo pozornost namenila razvoju infrastrukture na smučišču Savin kuk. Glavna prioriteta, ki sta jo izpostavila sogovornika, je nemudna izvedba celovitega tehničnega pregleda celotne infrastrukture na smučišču. Ukrep je bil sprejet kot neposreden odziv na nedavni nesrečni dogodek na smučišču, s čimer želijo pristojni organi ugotoviti dejansko stanje sistemov in zagotoviti popolno varnost vseh uporabnikov. Na sestanku, ki so se ga udeležile tudi ministrica za javna dela Majda Adžović, ministrica za turizem Simonida Kordić ter predsednik upravnega odbora Razvojne banke Nikola Tripković, so razpravljali o konkretnih korakih za posodobitev turistične ponudbe pod Durmitorjem. Župan Žugić je poudaril, da je varnost obiskovalcev predpogoj za kakršen koli nadaljnji razvoj, ministrstvo pa je že pred srečanjem zahtevalo podrobna poročila o stanju žičnice Savin kuk. Projekt modernizacije bo vključeval tako tehnično sanacijo kot dolgoročno investicijsko strategijo v sodelovanju z nacionalnimi razvojnimi institucijami.

Izvršni direktor črnogorskega Sklada za varstvo okolja (Eko-fond) Draško Boljević je podal odstopno izjavo in o tem obvestil predsednika vlade Milojka Spajića. Boljević je v svojem odstopu poudaril, da s premierjem nista več na isti strani, kar je utemeljil z ravnanjem vlade do prebivalcev Zete. Po njegovih navedbah naj bi oblast nad državljani v Zeti uporabila in demonstrirala silo, kar je zanj nesprejemljivo. Boljević je v odstopni izjavi zapisal, da je njegova zvestoba povezana z rojstnim krajem in družinsko tradicijo, zaradi česar ne more več opravljati funkcije pod trenutnim vodstvom vlade. Ob tem se je zahvalil ministru za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Damjanu Ćulafiću za korektno sodelovanje in pošten odnos do sklada. Odstop se dogaja v času napetosti v kraju Botun, kjer so se zvrstili protesti lokalnega prebivalstva.

Skupščina Črne gore je na predlog predsednika vlade Milojka Spajića uradno razrešila Dragoslava Šćekića s položaja ministra za šport in mlade. Za njegovo razrešitev je glasovalo 44 navzočih poslancev, pri čemer je bila odločitev v parlamentu sprejeta soglasno med tistimi, ki so oddali glas. Šćekić, ki prihaja iz vrst Socialistične narodne partije (SNP), se je moral s položaja posloviti po odločitvi premierja, da prevetri vladno ekipo. Po razrešitvi dosedanjega ministra je vodenje resorja za šport in mlade začasno prevzel kar premier Milojko Spajić sam. Ta poteza kaže na koncentracijo moči v kabinetu predsednika vlade v obdobju, ko se črnogorska politika spopada z notranjimi prestrukturiranji znotraj vladajoče koalicije. Premier bo ministrstvo vodil do imenovanja novega kandidata, ki bo moral ponovno pridobiti zaupanje parlamentarne večine v Podgorici.

Prebivalci občine Zeta in naselja Botun so v znak protesta blokirali krožišče, ki vodi proti mednarodnemu letališču v Podgorici, ter most na reki Cijevni. Protestno akcijo so podprli in vodili lokalni politični predstavniki, med njimi predsednik občine Zeta Mihailo Asanović in poslanec Milan Knežević. Protestniki so z mehanizacijo komunalnega podjetja in osebnimi vozili popolnoma ohromili promet na eni najpomembnejših prometnic v državi, policijskim vozilom pa niso dovolili prehoda preko blokad. Po navedbah organizatorjev bo blokada trajala ves dan, razen če se nanjo predčasno odzove predsednik vlade Milojko Spajić. Demonstranti so se odločili za to skrajno potezo zaradi nerešenih infrastrukturnih in administrativnih vprašanj, povezanih z razmejitvijo občin in okoljskimi problemi v Botunu. Milan Knežević je ob prihodu na lokacijo poudaril, da bodo vztrajali pri blokadah, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene, hkrati pa so zagrozili s popolno paralizo Črne gore. Napovedane so dodatne zapore na nadvozih in cestnih povezavah proti Tuzi in drugim okoliškim krajem, kar bi lahko povzročilo večje logistične težave v državi.

Črnogorska skupščina je na predlog premierja Milojka Spajića razrešila ministra za šport in mlade Dragoslava Šćekića. Odločitev o odstavitvi je sledila zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić po izstopu iz stranke in ustanovitvi novega Gibanja za narodno zaupanje (PNP) ne more več zasedati ministrskega mesta, ki pripada kvoti SNP. Šćekić je svojo razrešitev označil za posledico političnega izsiljevanja in strahu pred njegovim naraščajočim vplivom med volivci, hkrati pa je izrazil razumevanje za premierjevo željo po ohranitvi stabilnosti koalicije. Istočasno se država spopada z resno varnostno krizo v naselju Botun v občini Zeta, kjer so protestniki zaradi nezadovoljstva s projektom čistilne naprave blokirali ključne prometnice, vključno z dostopom do letališča Podgorica. Poslanec Milan Knežević je napovedal, da bodo državljani svojo zemljo branili z vsemi sredstvi, kar je v parlamentu sprožilo pozive k nujni seji Sveta za nacionalno varnost. Medtem ko se vlada sooča s temi pretresi, je občinski svet Budve s podporo opozicijske DPS sprejel rekorden proračun za leto 2026, ki predvideva velike naložbe v kulturno dediščino in infrastrukturo.

Po policijski akciji v Botunu so se napetosti še stopnjevale. Prebivalci Zete so protest nadaljevali pred letališčem v Podgorici, kjer so zahtevali pogovor s premierjem Spajićem. Ta je kljub temu skupaj s predsednikom Milatovićem odpotoval v Dunaj, ne da bi se srečal s protestniki. Knežević je pozval državljane, da se razidejo. Interventna policija je bila prisotna v velikem številu.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je v novoletnem pogovoru za medije prvič uradno potrdil, da razmišlja o ustanovitvi lastne politične stranke. Milatović je poudaril, da država potrebuje »novo moč«, ki bi združila poštene in kredibilne posameznike, pripravljene na resnično delo namesto zgolj podajanja obljub in izgovorov. Čeprav predsednik še ni določil natančnega časovnega okvira ali imena bodočega političnega subjekta, se je z napovedjo jasno distanciral od trenutnih parlamentarnih strank, ki jim očita ponujanje navideznih rešitev namesto suštinskih družbenih sprememb. Napoved prihaja po obdobju zaostrenih odnosov med predsednikom in vlado premierja Milojka Spajića. Milatović, ki je bil pred izvolitvijo na predsedniški položaj podpredsednik gibanja Evropa zdaj, je s tem potrdil ugibanja o končni politični ločitvi od svojih nekdanjih sodelavcev. Po njegovih besedah črnogorska javnost zahteva politično alternativo, ki ne bi ponavljala napak prejšnjega režima, temveč bi se osredotočila na integriteto in učinkovitost državnih institucij v procesu približevanja Evropski uniji.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je v Podgorici s predstavniki reprezentativnih sindikatov podpisal novo panožno kolektivno pogodbo za zdravstveno dejavnost, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2026. Sporazum, ki sta ga podpisala tudi predsednik Sindikata zaposlenih v zdravstvu Črne gore Nebojša Radonjić in predstavnica Samostojnega sindikata zdravstva Mira Šolović, prinaša pomembno izboljšanje finančnega statusa za približno 6.000 zdravstvenih delavcev v javnem sektorju. Nova pogodba predvideva povišanje koeficientov plač za srednji medicinski kader v višini 15 odstotkov, medtem ko se bodo plače medicinskim sestram in tehnikom z visoko oziroma višjo izobrazbo povečale za 10 odstotkov. Za vodstveni kader je predviden dodatek v višini 5 odstotkov. Minister Šimun je ob podpisu izpostavil, da dokument predstavlja kontinuiteto prizadevanj vlade pod vodstvom premierja Milojka Spajića za izboljšanje standarda zaposlenih, hkrati pa se je zahvalil ministrstvu za finance za sodelovanje pri pripravi finančnega okvira.

V Črni gori se je močno zaostrila politična in varnostna situacija po aretacijah domačinov v naseljih Botun in Zeta. Predsednik države Jakov Milatović je ostro kritiziral ravnanje aktualne oblasti in vlade premierja Milojka Spajića, saj meni, da so predstavniki oblasti prelomili obljube, dane prebivalcem. Namesto pregona organiziranega kriminala naj bi se organi pregona osredotočali na starejše občane in ženske, ki so zahtevali upoštevanje svojih pravic. Milatović je opozoril, da se je zgodilo prav to, na kar je predhodno opozarjal, in pozval k takojšnjemu nadaljevanju dialoga. Predsednik parlamenta Andrija Mandić je zaradi incidentov, v katerih je bilo aretiranih več deset ljudi, vključno z lokalnimi predstavniki, zahteval nujno sejo Sveta za obrambo in varnost. Mandić je poudaril, da Črna gora potrebuje mir, stabilnost in hitro iskanje rešitev za nastalo krizo. Medtem ko podpredsednik Nove srbske demokracije Miroslav Brajović opozarja na spontan revolt državljanov zaradi neprimernega odnosa vlade, policija trdi, da so njeni uslužbenci ravnali skladno z mednarodnimi standardi. Napetosti ostajajo visoke, saj se prebivalci Botuna in Zete upirajo vstopu gradbenih strojev na sporna zemljišča.

Črnogorski predsednik vlade Milojko Spajić je skupščini uradno predlagal razrešitev ministra za šport in mladino Dragoslava Šćekića. Odločitev sledi zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić ni več član njihove stranke in da ministrski položaj v skladu s koalicijskim sporazumom pripada SNP. Joković je v dopisu poudaril, da je bil ob oblikovanju 44. vlade dosežen dogovor, po katerem stranki SNP pripadata resorja za kmetijstvo ter šport in mladino, zato mora Šćekića nadomestiti kandidat, ki ga bo stranka predlagala naknadno. Politične napetosti med Jokovićem in Šćekićem so se stopnjevale že od avgustovskega kongresa SNP, po katerem je Šćekić napovedal ustanovitev nove politične stranke. Šćekić je predlog za razrešitev označil za rezultat izsiljevanja in poudaril, da je za svoje delo odgovoren neposredno premierju. Spajićeva poteza začenja formalni postopek v parlamentu, kjer bodo poslanci odločali o ministru, ki je pred kratkim umaknil kandidaturo za predsednika SNP zaradi očitkov o privatizaciji in režiranju strankarskih procesov.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je po incidentih v naseljih Botun in Zeta zahteval nujni sklic seje Sveta za obrambo in varnost Črne gore. Mandić je poudaril, da so dogodki zahtevali takojšen odziv najvišjih državnih organov, vendar je ob tem izpostavil težave pri usklajevanju z ostalimi voditelji. Po njegovih besedah mu do trenutka podaje izjave še ni uspelo vzpostaviti neposredne komunikacije s predsednikom vlade Milojkom Spajićem. Namen predlagane seje je obravnava varnostnih razmer na terenu in sprejetje ustreznih ukrepov za stabilizacijo stanja. Mandićeva zahteva prihaja v času povečanih napetosti, povezanih z lokalnimi vprašanji v omenjenih naseljih, kjer so se zvrstili dogodki, ki jih je označil za nemile. Črnogorska javnost in politični vrh pričakujeta razjasnitev okoliščin, ki so privedle do potrebe po aktivaciji obrambnega sveta, medtem ko komunikacijski šum med predsednikom skupščine in premierjem nakazuje na morebitna notranjepolitična neskladja.

Predsednik SNP Vladimir Joković je na seji občinskega odbora SNP Nikšić poudaril, da za stranko stojijo konkretna dejanja in izpolnjene obljube. Mojkovački SNP je pozval Spajića, naj predlaga zamenjavo Šćekića. Joković je dejal, da je SNP na državni ravni pokazala svojo moč, za razliko od tistih, ki so jo poskušali prikazati v slabi luči.

Gospodarska zbornica Črne gore je organizirala tradicionalno letno srečanje gospodarstvenikov s predsednikom vlade in ministri, kjer so ocenili, da se je poslovno okolje v letu 2025 nekoliko izboljšalo v primerjavi z letom 2024. Predsednica Gospodarske zbornice Nina Drakić je predstavila analizo poslovanja črnogorskega gospodarstva v letu 2025, ki kaže na solidno rast gospodarstva, večjo od povprečja Evropske unije, ob ohranjanju makroekonomske in fiskalne stabilnosti.

Milojko Spajić je na omrežju X sporočil, da projekt spominskega kompleksa Bajo Pivljanin v Pivi predstavlja prvi korak k počastitvi pivske dediščine. Vrednost projekta je skoraj 450 tisoč evrov.

Predsednik Skupščine, Andrija Mandić, je opozoril, da je rok za pisna vprašanja premierju Milojku Spajiću 72 ur pred začetkom premierne ure v Skupščini.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v svoji božični poslanici državljanom Hrvaške in Hrvatom po svetu, še posebej v Bosni in Hercegovini, izrazil željo, da bi kot predsednik lahko zaželel le mirne in vesele praznike. Poudaril je, da čas in svet, v katerem živimo, nista ne mirna ne vesela, ter opozoril na vse večjo negotovost.

Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, se je v soboto posvetoval s predstavniki parlamentarnih strank glede izbire sodnikov ustavnega sodišča. Izbira sodnikov je ena najpomembnejših obveznosti na poti Črne gore k Evropski uniji. Med kandidati za sodnike so Kojičić, Prelević, Bošković, Mugoša in Đokaj. Posvetovanja so potekala v Vili Gorica.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil pričakovanje, da bo Črna gora naredila nadaljnje korake pri reševanju odprtih bilateralnih vprašanj, kot so vprašanje pogrešanih oseb, odškodnine za hrvaške internirance in status šolskega broda Jadran. Plenković je poudaril, da o teh vprašanjih redno komunicira s črnogorskima voditeljema, Jakovom Milatovićem in Milojkom Spajićem, ter da si želijo rešiti odprta vprašanja v duhu dobrososedskih odnosov.

Predsednik Spajić je za ponedeljek, 22. decembra, ob 11. uri sklical posvetovanja glede izbire sodnikov Ustavnega sodišča.

Podgorica je praznovala dan osvoboditve, ob tej priložnosti so čestitke poslali Marash Dukaj in Andrija Mandić. Poudarili so pomen mesta skozi zgodovino. Borci so obiskali spomenik na Gorici. Podjetje Voli je doniralo 300.000 evrov za razširitev Urgentnega centra KCCG. Spajić je izpostavil, da Podgorica s kandidaturo za Evropsko prestolnico mladih potrjuje svojo identiteto kot mesto mladosti.

Mila Popović, poslanka in predsednica beograjskega odbora Stranke svobode in pravice (SSP), je izjavila, da pogodba s francoskim podjetjem Alstom, vredna milijardo evrov, za prvo linijo beograjskega metroja, ki vključuje tudi dobavo 32 vlakovnih kompozicij, še ni podpisana. Podpis naj bi se zgodil do 15. decembra.

Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, je v Berlinu s prometnim ministrom Nemčije, Patrikom Šniderom, podpisal skupno deklaracijo o priznavanju vozniških dovoljenj. Ta bo državljanom Črne gore omogočila zamenjavo vozniških dovoljenj za nemška brez dodatnega opravljanja izpitov. Med delovnim obiskom v Berlinu se bo Spajić sestal tudi s člani odbora za evropske zadeve v nemškem Bundestagu in drugimi visokimi predstavniki.

Črna gora je na medvladni konferenci v Bruslju zaključila pet poglavij v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je dejala, da Črna gora še nikoli ni bila bližje EU. Premier Črne gore, Milojko Spajić, je poudaril, da je to velik uspeh za državo.

Črna gora je v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo zaprla dodatnih pet poglavij. Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, in danska ministrica za evropske zadeve, Marie Bjerre, sta ta korak ocenili kot pomemben napredek. Črnogorski premier Milojko Spajić napoveduje, da je država pripravljena zapreti vsa preostala poglavja do leta 2026.

Po medvladni konferenci je ministrica Gorčević poudarila, da je Črna gora pripravljena zapreti vsa preostala pogajalska poglavja, kar je pomembno ne le za Črno goro, temveč tudi za države članice EU in Evropsko komisijo. Neodvisna poslanka Jevrosima Pejović meni, da samo več časa ne zagotavlja politične volje za dogovor glede odprtih list. Adžovićeva je dejala, da mora biti bulevar Tivat - Jaz končan do maja, sicer bodo izvajalci plačevali kazni.

Albanski premier Edi Rama se je v Bruslju udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, kjer se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Črna gora je na medvladni konferenci z EU zaprla pet poglavij v pogajanjih, s čimer je začasno zaprla skupno sedem od 33 poglavij. Evropska komisarka za širitev je izjavila, da je Črna gora vodilna v procesu in ji je bližje kot kdaj koli prej. Cilj vlade je zapreti vsa preostala poglavja do konca prihodnjega leta, da bi bila država pripravljena postati članica EU.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da bi lahko voditelji Evropske unije danes, 15. decembra, dosegli dogovor o neuradnem odprtju pogajanj po poglavjih z Republiko Moldavijo, po modelu, ki je bil že dogovorjen za Ukrajino. To bi lahko predstavljalo pomemben tehnični korak v procesu pridruževanja Moldavije EU.

V Pljevljih so izmerili povišane vrednosti žveplovega dioksida, medtem ko so ravni dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida v mejah normale. Direktor Rudnika uglja, Nemanja Laković, kot trajno rešitev vidi toplifikacijo in ekološko rekonstrukcijo. Evropska zveza zahteva pojasnilo, ali je Termoelektrarna Pljevlja začela obratovati brez sistema za razžveplanje, kar bi pomenilo kršenje okoljskih standardov in bi zahtevalo kazensko odgovornost.

Črnogorski premier Milojko Spajić je ob judovskem prazniku Hanuki poudaril pomen ohranjanja verske, nacionalne in kulturne identitete ter izrazil prepričanje, da bodo skupaj uspešno zaključili začete projekte in odprli nove. Spajić je v čestitki izpostavil, da z doslednim izboljševanjem pravic manjših skupnosti, medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem različnosti gradijo družbo strpnosti, solidarnosti in zaupanja.

Po diplomatskih aktivnostih vrha države je Francija spremenila svoje stališče in Črna gora bo na medvladni konferenci 16. decembra zaprla vseh pet poglavij v pogajanjih z Evropsko unijo. Predsednik Milatović je pisal Macronu na pobudo ministrice za evropske zadeve Maide Gorčević.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Bruslju komentiral odziv črnogorskega premierja Milojka Spajića na njegovo idejo o hkratnem sprejemu držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Vučić je Spajiću odgovoril, da najprej skočijo, potem pa rečejo 'hop', s čimer je izrazil dvom v Spajićeve napovedi o hitrem vstopu Črne gore v EU.

Po srečanju Vučića z evropskimi uradniki in njegovi ideji o skupnem vstopu balkanskih držav v EU so se pojavile kritike. Vujović je Vučićevo idejo označil za prozoren manever z namenom oviranja črnogorske poti v EU, saj naj bi bil Vučiću vstop Črne gore v EU največja nočna mora. Garčević pa je izjavil, da Vučićeva ideja ovira tiste, ki bi morali biti prvi na vrsti za vstop, predvsem Črno goro in Albanijo.

Srbski minister za zunanje zadeve, Đurić, je kritiziral izjavo črnogorskega premierja Spajića, ki je dejal, da bo Črna gora čakala Srbijo na vstop v Evropsko unijo do leta 2028. Đurić je poudaril, da pripravljenost posameznih politikov v regiji, da se odpovedo sorodnikom in sosedom, ne bo pospešila poti v EU. Dodal je, da je za vse v regiji bolje, če drug drugega podpirajo, ne pa da tekmujejo med seboj. Đurić je izjavo označil kot potrditev Vučićeve teze, da širitev EU uspeva le, če se krepi enakopravno sodelovanje in razvija celotna regija.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Bruslju na delovni večerji s predstavniki Evropske unije pogovarjal o ključnih vprašanjih bilateralnih odnosov in procesu evrointegracij. Poudaril je, da je Srbija trdno zavezana članstvu v EU in ostaja zanesljiv in odgovoren partner. Razpravljali so tudi o energetski varnosti. Sandro Goci, generalni sekretar Evropske demokratske stranke, meni, da bodo voditelji EU Vučiću poslali resna sporočila. Vučić je po sestanku dejal, da so lepo govorili o napredku Srbije, vendar imajo vedno stvari, ki jih kritizirajo.

Predsednik Grčije, Tasulas, je na dvodnevnem uradnem obisku v Črni gori, ki se bo zaključil 12. decembra. Sprejel ga je predsednik Črne gore, Milatović, z najvišjimi državnimi častmi na Cetinju. Iz kabineta Milatovića so sporočili, da ima obisk poseben pomen za Črno goro, saj predstavlja enajsti obisk predsednika države članice Evropske unije v Črni gori med mandatom Milatovića. Poudarili so, da gre za šele drugi bilateralni obisk Tasulasa od prevzema funkcije, kar potrjuje spoštovanje Grčije do Črne gore in vlogo Milatovića pri krepitvi meddržavnih odnosov.

Črnogorska vlada bo na seji obravnavala garancije za prebivalce Botuna, ki se nanašajo na ponovni zagon čistilne naprave za odpadne vode. Ministrstvo za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa bo skupaj z Agencijo za varstvo okolja spremljalo emisije škodljivih plinov. Glavno mesto Podgorica bo moralo zaustaviti obratovanje sistema, če bodo emisije presegale dovoljene vrednosti. Ministrstvo bo sodelovalo z mednarodnimi partnerji.

Evropska unija naj bi razmišljala o kršitvi "zlatega pravila" zaradi rešitve vprašanja zasega zamrznjenega ruskega premoženja, da bi Ukrajini zagotovila posojilo. Poleg tega so veleposlaniki EU odobrili sankcije proti 40 tankerjem, ki naj bi bili povezani s prevozom ruske nafte, in proti približno desetim posameznikom, vključno s tujci.

Predsednik vlade je ob Dnevu občine Danilovgrad čestital vodstvu in občanom ter poudaril, da bo izgradnja hitre ceste do Nikšića okrepila položaj mesta. Dodal je, da Danilovgrad postaja pomembna tranzitna, gospodarska in gospodarska povezava juga in severa države, ter da bodo novi in obstoječi kapitalni projekti prispevali k boljšemu izkoriščanju virov.

Milan Nedeljković bo maja 2026 nasledil Oliverja Zipseja na položaju predsednika uprave BMW AG. Zipsejeva pogodba se izteka, zato bo vodenje podjetja prevzel Nedeljković, ki trenutno vodi proizvodnjo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo voditeljem EU predlagal skupen vstop celotnega Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Na to se je odzval premier Milojko Spajić, ki je dejal, da bo Črna gora pripravljena na vstop v EU leta 2028 in da bodo čakali na ostale države, vključno s Srbijo, da pospešijo svoje prizadevanje.

Andrija Nikolić iz Demokratske stranke socialistov (DPS) meni, da so možnosti, da bo Črna gora do konca leta 2026 zaprla vsa pogajalska poglavja z Evropsko unijo, majhne, če bo aktualna vlada ostala na oblasti. Tudi če bi se to zgodilo, bodo države članice EU dokončno odločitev o sprejemu Črne gore sprejele šele po prihodnjih parlamentarnih volitvah, ko bodo videle sestavo nove vlade. Nikolić je tudi izjavil, da je Andrija Mandić zaradi oblasti pripravljen pozirati pod ameriško in Natovo zastavo, in da je vsak, ki se je objel z njim, končal na robu cenzusa.

Predsednika vlade Luksemburga, Luca Friedna, je v Črni gori sprejel podpredsednik vlade za zunanje in evropske zadeve, Filip Ivanović. Napovedano je, da ga bo danes v vili »Gorica« gostil tudi črnogorski premier Milojko Spajić, po srečanju pa bosta uradnika podala izjave za medije. Ivanović je ob tem poudaril, da je obisk znak trdnega partnerstva in prijateljstva med Črno goro in Luksemburgom.

V Črni gori je bila rekonstruirana magistralna cesta v dolžini 35 km v okviru projekta Lepenac – Ribarevina – Poda – Berane. Premier Milojko Spajić je poudaril, da je ta največja obnova cestne infrastrukture do sedaj zagotovila varnejšo, hitrejšo in udobnejšo povezavo med Bijelim Poljem in Beranami ter moderno povezavo s prihodnjo avtocesto Bar – Boljare.

V Črni gori so odprli novo cesto Vrulja – Mijakovići, ki potovanje od Pljevalj do Podgorice skrajšuje za približno pol ure. Premier Milojko Spajić je poudaril, da bo nova cesta izboljšala povezavo severa države s preostalim delom Crne gore. Napovedal je tudi začetek del na cestni povezavi Pljevlja - Dajevića Han in rekonstrukcijo mostu na Tari, kar bo po njegovem mnenju pozitivno vplivalo na turizem.

Elektroprivreda Črne Gore (EPCG) je sporočila, da je bil začasno ustavljen rad Termoelektrarne "Pljevlja" zaradi težav pri delovanju sistema za transport žlindre. Do ustavitve je prišlo zaradi izzivov v delovanju sistema, ki je del opreme, vgrajene v okviru ekološke rekonstrukcije in modernizacije obrata. Po neuradnih informacijah je bila termoelektrarna izključena le dva dni po ponovnem priklopu na omrežje, saj je v preizkusnem obdobju, v katerem se odpravljajo tehnične nepravilnosti, ki se pojavijo med ekološko rekonstrukcijo. Kvar naj ne bi ogrožal same rekonstrukcije.

Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić, podpredsednik Ervin Ibrahimović in ministrica za javna dela Majda Adžović so obiskali občino Rožaje, da bi si ogledali gradnjo smučarskega centra Hajla-Štedim. Obisk je bil povezan z zaključkom del na elektroenergetski oskrbi smučarskega centra. Projekt smučarskega centra Hajla-Štedim v Rožajah vključuje številne podprojekte, katerih skupna vrednost je ocenjena na 32 milijonov evrov.

Socialistična ljudska stranka (SNP) Črne gore je na zadnji seji glavnega odbora sprejela ključne sklepe za okrepitev organizacije in pripravo na volitve leta 2027. Stranka bo aktivno delovala na terenu in okrepila prisotnost v lokalnih skupnostih. Poleg tega SNP zahteva od premierja Spajića, da zamenja Dragoslava Šćekića in imenuje kandidata SNP za ministra za šport, skladno s koalicijsko pogodbo.