V Republiki Srbski so 9. januarja 2026 ponovno obeležili dan entitete, čeprav je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ta praznik že pred leti razglasilo za neustavnega. Osrednja proslava je potekala v Banja Luki, kjer je voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik poudaril, da je entiteta ustanovljena za večnost. Kritiki praznovanja opozarjajo, da datum 9. januar simbolizira začetek politike, ki je privedla do genocida in etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva med vojno v devetdesetih letih. Ustavno sodišče BiH je v svojih razsodbah izpostavilo, da je praznovanje na ta dan diskriminatorno do Bošnjakov in Hrvatov, saj sovpada s pravoslavnim verskim praznikom svetega Štefana in povzdiguje le eno izmed konstitutivnih etničnih skupin. Kljub jasnim sodnim prepovedim in opozorilom mednarodne skupnosti so oblasti v Republiki Srbski izvedle slovesnosti, ki vključujejo parade in politične govore, kar dodatno zaostruje politične napetosti v državi. Milorad Dodik je v svojem nagovoru ponovil retoriko o samostojnosti in neuničljivosti entitete, kar številni analitiki ocenjujejo kot neposreden napad na suverenost in ustavno ureditev Bosne in Hercegovine. Dogodek se vsako leto odvija ob strogih varnostnih ukrepih in v ozračju globokih nacionalnih delitev, ki še naprej ovirajo pot države v evroatlantske integracije.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Predsednik Republike Srbske in vodja stranke SNSD Milorad Dodik je napovedal, da bo entiteta 9. januar, ki ga v Bosni in Hercegovini obravnavajo kot neustaven praznik, obeležila z vrsto prireditev pod geslom Živelo bo ognjišče. Po Dodikovih besedah želi Republika Srbska s praznovanjem poslati sporočilo miru in poudariti svojo zavezanost h gospodarskemu razvoju, vključno z gradnjo tovarn, avtocest, bolnišnic ter energetskih objektov. Dodik je v izjavi izpostavil, da je cilj teh prizadevanj zagotavljanje dolgoročne ekonomske in energetske stabilnosti za tamkajšnje prebivalstvo. Napovedi o praznovanju prihajajo v času zaostrenih političnih razmer v Bosni in Hercegovini, saj ustavno sodišče države praznovanje 9. januarja ocenjuje kot diskriminatorno do nesrbskega prebivalstva. Kljub pravnim zadržkom in nasprotovanju mednarodne skupnosti Dodik vztraja pri proslavi, ki jo razume kot simbol suverenosti entitete znotraj države. Retorika o ognjišču in gradnji infrastrukture služi utrjevanju notranjepolitične podpore in poudarjanju avtonomije Republike Srbske nasproti osrednjim oblastem v Sarajevu.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je uradno določila, da bodo ponovljeni predčasni izbori za predsednika Republike Srbske potekali v nedeljo, 8. februarja 2026. Odločitev se nanaša na 136 volišč v 17 volilnih enotah, kjer so bili rezultati predhodnega glasovanja razveljavljeni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Ta korak sledi nujni seji komisije, ki je bila sklicana po temeljiti analizi kršitev, ki so zaznamovale prvotni volilni postopek. Ponovljeno glasovanje bo ključno za določitev naslednika na čelu te entitete, pri čemer se pričakuje oster politični boj med kandidati vladajoče koalicije in opozicije. Proces podrobno spremljajo tako domači kot mednarodni opazovalci, saj so predhodne nepravilnosti povzročile precejšnjo politično nestabilnost in nezaupanje v volilni sistem. Razpis novih volitev predstavlja poskus stabilizacije razmer in zagotovitve legitimnosti predsedniške funkcije v Republiki Srbski.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je 30. decembra 2024 uradno sprožila postopke proti trem vidnim političnim akterjem in njihovim strankam zaradi suma širjenja lažnih informacij v medijih. Preiskava zajema Milorada Dodika iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Nebojšo Vukanovića, vodjo Liste za pravico in red, ter Aleksandro Pandurević iz Srbske demokratske stranke (SDS). Komisija trdi, da so omenjeni posamezniki z javnimi izjavami zavestno zavajali javnost, kar predstavlja kršitev volilne zakonodaje in integritete informacijskega prostora. Postopek je bil uveden po temeljitem spremljanju medijskih objav, v katerih so osumljeni domnevno podajali neresnične trditve, namenjene diskreditaciji političnih nasprotnikov ali manipulaciji z volilno voljo državljanov. Odločitev komisije poudarja prizadevanja institucij v Bosni in Hercegovini za omejitev dezinformacij, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo politično stabilnost v regiji. Stranke in posamezniki se bodo morali v okviru postopka izjasniti o navedbah, preden bo komisija odločila o morebitnih sankcijah, ki lahko vključujejo denarne kazni ali celo prepoved kandidiranja na prihodnjih volitvah.

Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je izjavil, da bo ohranil mir in stabilnost v Republiki Srbski.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da Republika Srbska čuti trajno hvaležnost Ruski federaciji in njenemu predsedniku Vladimirju Putinu za njun objektiven politični pristop do Republike Srbske v težkih časih, ki vključuje podporo mednarodnemu pravu in Daytonskemu mirovnemu sporazumu.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je napovedal kazenske ovadbe proti članom CIK BiH, ki naj bi izvajali politični teror. Napovedal je tudi, da bo njegova stranka zmagala na ponovljenih volitvah na tistih voliščih, kjer so bile volitve 23. novembra razveljavljene.

Centralna volilna komisija BiH (CIK BiH) je na nujni seji sprejela odločitev o razveljavitvi predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Dodik je odločitev CIK-a označil za sramotno.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da izpostavljanje ustaškega pozdrava "Za dom spremni" na nogometni tekmi in pomanjkanje obsodbe tega dejanja kažeta, da Hrvaška ni izstopila iz vrtinca sovraštva do Srbov. Dodal je, da tisti, ki propagirajo ta pozdrav, se izpisujejo iz civilizacije in vpisujejo v barbarstvo.

Milorad Dodik, voditelj SNSD, je izjavil, da nekdanji ameriški ambasador v BiH, Michael Murphy, tudi po odhodu iz države nadaljuje z napadi na Republiko Srbsko in njega osebno. Dodal je, da to dokazuje, da Murphyjev mandat ni bil diplomatski, temveč ideološki in sovražen do vsega srbskega.

Sodišče v Banjaluki je zavrnilo predlog Centralne volilne komisije Bosne in Hercegovine (CIK BiH), da se Milorada Dodika izbriše iz registra kot predsednika stranke SNSD. Dodik tako ostaja na čelu stranke.

Svet ministrov Bosne in Hercegovine je zamudil zadnjo priložnost, da bi pred zasedanjem Evropskega sveta sprejel odločitve, ki bi lahko odprle pot pristopnim pogajanjem z Evropsko unijo. Ministri, ki jih je imenoval Milorad Dodik, so znova zavrnili razpravo o dveh ključnih reformnih zakonih, s čimer se oddaljuje možnost za začetek pogajanj.

Predsednik Republike Srbske v BiH, Milorad Dodik, je izjavil, da je bil govor Vladimirja Putina na Münchenski varnostni konferenci leta 2007 preroški. Dodik meni, da se Putinova opozorila iz tistega časa danes uresničujejo.

Albanski premier Edi Rama se je v Bruslju udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, kjer se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je izjavil, da je Centralna volilna komisija (CIK) Bosne in Hercegovine izgubila smisel, saj se je po njegovem mnenju delegitimirala kot organ, ki bi lahko sodeloval v volilnem procesu. Dodik je poudaril, da je trenutna sestava CIK izbrana po partijski liniji, kar je v nasprotju z zakonom.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Tožilstvo v Banjaluki je začelo preiskavo proti neznanim osebam zaradi suma, da so Miloradu Dodiku nezakonito omogočali koriščenje proračunskih sredstev Republike Srbske, ki so namenjena predsedniku te entitete BiH. Dodik od avgusta ni več predsednik Republike Srbske.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da bi morala Republika Srbska sprejeti odločitev o omejitvi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let ter prepovedati uporabo mobilnih telefonov v šolah. Dodik meni, da prekomerna izpostavljenost družbenim omrežjem škoduje duševnemu zdravju otrok in ustvarja odvisnost.

Bosna in Hercegovina se sooča z zastojem na evropski poti zaradi blokade stranke SNSD Milorada Dodika. Oblasti že dlje časa neuspešno poskušajo sprejeti dva zakona s področja pravosodja, ki sta ključna za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Iz EU so opozorili, da je BiH zamudila še eno priložnost za napredek in pozvali k izpolnjevanju obveznosti.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da Bosna in Hercegovina (BiH) ne bo postala članica zveze NATO, ker temu nasprotuje Republika Srbska. Dodal je, da si Republika Srbska prizadeva okrepiti sodelovanje z Rusijo na vseh področjih, vključno s športom in kulturo. Dodik je poudaril, da njihova politika ne vključuje članstva v NATO.

Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je izjavil, da Evropska unija Bosni in Hercegovini vsake toliko časa poskuša podtakniti nek neobstoječ »dan D« na evropski poti. Dodal je, da je bil »dan D« enkrat izkrcanje v Normandiji, sedaj pa naj bi Republiko Srbsko ves čas silili v sprejemanje novih pogojev na poti v Evropo.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je prepovedal nastope srbskemu pevcu Aci Lukasu v Republiki Srbski, potem ko je v javnost prišla fotografija, na kateri Lukas pozira z nekdanjim poveljnikom Armade BiH Naserjem Orićem. Dodik je dejal, da Lukas ne bo več dobil dovoljenja za nastope v Republiki Srbski. Orić je izjavil, da je Dodik nekoč iskal pomoč pri njem.

Milorad Dodik, vodja Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), je izjavil, da je Republika Srbska ponovno premagala nasprotnike, ki so verjeli, da jo bodo zlomili z udarci. Poudaril je, da še ni izpolnil svoje obveznosti do Republike Srbske.

Ustavno sodišče BiH na 164. plenarni seji ni sprejelo odločitve o ustavnosti izvolitve vlade Republike Srbske, ki jo vodi Savo Minić, niti o pravici Republike Srbske do samoopredelitve. Razprava o tem je bila preložena.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, se je v Banjaluki srečal z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjártójem, ki je prejel častni doktorat Univerze v Banjaluki. Dodik je poudaril, da Madžarska ni zapustila Republike Srbske niti v najtežjih časih, Szijjártója pa je označil za prijatelja, ki razume njihovo borbo in pot.

Osnovno sodišče v Banjaluki je zavrnilo predlog Centralne volilne komisije Bosne in Hercegovine (CIK), da se Milorada Dodika izbriše iz registra kot predsednika Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Sodišče je presodilo, da ni zakonske podlage za začetek postopka izbrisa po uradni dolžnosti, s čimer Dodik ostaja vpisan kot predsednik stranke.

Obrambni minister BiH Zukan Helez je prepovedal pristanek vojaškega letala madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta v Banjaluki. Helez je svojo odločitev pojasnil s pomanjkanjem jasnih pojasnil glede prihoda z vojaškim letalom in podporo Budimpešte Miloradu Dodiku.

Bosanski obrambni minister Zukan Helez ni dovolil pristanek vojaškega letala Madžarske, s katerim bi moral v Banjaluko pripotovati madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Kot razlog za prepoved je navedel madžarsko podporo Dodiku in dejstvo, da ni prejel pojasnila, zakaj želi minister priti z vojaškim letalom.

Delegacija Republike Srbske, v kateri so bili Milorad Dodik, Ana Trišić Babić in Siniša Karan, se je v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Srečanje je potekalo v času, ko so se pojavile kritike na račun Orbanove politike do Bosne in Hercegovine.

Proslavo Dneva državnosti BiH v Banjaluki je prekinila dojava o bombi. Podpredsednik SDP Vojin Mijatović je za incident obtožil Milorada Dodika.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je kaznovala Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in njihovega kandidata Sinišo Karana s skupno 20.000 KM zaradi kršitev volilne zakonodaje med predvolilno kampanjo. Kazni so bile izrečene zaradi zlorabe javnih virov in otrok v kampanji.

Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.

Branko Blanuša, kandidat SDS za predsednika Republike Srbske, je izjavil, da volitve še niso končane in zahteva ponovitev volitev v Doboju in Zvorniku. Opozicija oporeka izidom volitev zaradi suma manipulacij v določenih mestih. Milorad Dodik je sicer razglasil zmago svojega kandidata, Siniše Karana.

V Republiki Srbski so potekale predčasne volitve za predsednika entitete, potem ko je Milorad Dodik izgubil mandat. Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) je razglasila zmago svojega kandidata Siniše Karana, medtem ko je največja opozicijska stranka, Srbska demokratska stranka (SDS), zavrnila priznanje rezultatov in napovedala boj za ponovitev volitev v Doboju in Laktaših.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Siniša Karan, kandidat Dodikove stranke, je zmagal na predčasnih predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Po večini preštetih glasovnic je prejel 50,9 odstotka glasov.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

Predsednik CIK BiH Jovan Kalaba je sporočil preliminarne in nepopolne rezultate predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske, po katerih je kandidat SNSD Siniša Karan osvojil 200.116 glasov, kar predstavlja 50,89 odstotka. Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Karana.

V Republiki Srbski so potekale volitve za novega predsednika, kjer je več kot 1,2 milijona volivcev izbiralo naslednika Milorada Dodika. Dodika je sodišče odstavilo po politični krizi, ki je sledila pravnomočni obsodbi na zaporno kazen zaradi kršitve zakona.

V Republiki Srbski je danes več kot 1,2 milijona volivcev na predčasnih volitvah izbiralo novega predsednika. Glavna kandidata za naslednika razrešenega Milorada Dodika sta bila njegov dolgoletni sodelavec Siniša Karan in opozicijski kandidat Branko Blanuša.

V Republiki Srbski, entiteti v Bosni in Hercegovini z večinskim srbskim prebivalstvom, bodo v nedeljo potekale predčasne predsedniške volitve. Na volitvah, kjer bo izvoljeni predsednik služboval manj kot eno leto, je registriranih več kot 1,2 milijona volivcev.

Milorad Dodik je po srečanju z Aleksandrom Vučićem v Beogradu sporočil, da sta razpravljala o regionalni stabilnosti in sodelovanju med Srbijo in Republiko Srbsko.

V Republiki Srbski se je začel predvolilni molk pred predčasnimi predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale v nedeljo, 23. novembra. Predvolilni molk bo trajal do zaprtja volišč na dan glasovanja.