Združene države Amerike in Tajvan sta v četrtek sklenila obsežen trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje carin na tajvanske izdelke v zameno za rekordne investicije v ameriško proizvodnjo polprevodnikov. Po navedbah ameriškega ministrstva za trgovino bodo tajvanska podjetja v proizvodnjo čipov in pripadajočo infrastrukturo na ameriških tleh vložila več kot 250 milijard dolarjev, tajvanska vlada pa bo zagotovila dodatnih 250 milijard dolarjev v obliki kreditnih jamstev za krepitev dobavnih verig. Sporazum določa, da se recipročne carine na uvoženo blago znižajo z dosedanjih 20 na 15 odstotkov, kar Tajvan postavlja v enakopraven položaj z Japonsko in Južno Korejo, ki sta podobne pogoje dosegli že lani. Dogovor vključuje tudi izjeme, po katerih določeni izdelki, kot so generična zdravila, sestavni deli za letala in nekateri naravni viri, sploh ne bodo podvrženi carinam. Poleg tega bodo tajvanska podjetja, ki že proizvajajo v ZDA, deležna ugodnosti pri uvozu večjih količin blaga brez dodatnih dajatev v okviru določenih trgovinskih predpisov. Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je poudaril, da bo ta poteza spodbudila obsežno vrnitev proizvodnje polprevodnikov v ZDA, kar je ključni del gospodarske strategije aktualne administracije. Med podjetji, ki bodo sporazum izkoristila med prvimi, je Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki že načrtuje širitev svojih dejavnosti v Arizoni. Sporazum predstavlja pomemben korak v tehnološkem tekmovanju s Kitajsko in zagotavljanju stabilne oskrbe z najsodobnejšo tehnologijo.

Tajvan in Združene države Amerike sta uradno potrdila prelomni trgovinski sporazum, ki carine na tajvansko blago, izvoženo v ZDA, omejuje na največ 15 odstotkov. Po navedbah ameriškega ministrstva za trgovino in tajvanskega izvršnega juana dogovor vključuje zmanjšanje vzajemnih carin, ki se ne bodo več seštevale z dajatvami po načelu največjih ugodnosti (MFN). Poleg tega je Tajvan pridobil ugodnejšo obravnavo po 232. členu ameriške trgovinske zakonodaje, kar neposredno koristi izvozu polprevodnikov in njihovih derivatov na ameriški trg. V zameno za carinske olajšave so se tajvanska podjetja s področja polprevodnikov in naprednih tehnologij zavezala k obsežnim naložbam v Združenih državah Amerike. Skupni paket, ki vključuje neposredne naložbe in kreditna jamstva, znaša 500 milijard ameriških dolarjev. Od tega bodo tajvanska podjetja v ameriško gospodarstvo neposredno vložila vsaj 250 milijard dolarjev za vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti, medtem ko bo tajvanska vlada zagotovila dodatnih 250 milijard dolarjev v obliki finančnih jamstev. Sporazum vzpostavlja tako imenovani "tajvanski model" sodelovanja v ameriških dobavnih verigah, ki Tajvanu zagotavlja status, primerljiv z Japonsko in Južno Korejo. Dogovor predvideva tudi posebne carinske izjeme za podjetja, ki gradijo tovarne v ZDA; ta bodo lahko brez plačila dodatnih dajev uvozila določene količine izdelkov, vezanih na njihovo načrtovano ali dejansko proizvodno kapaciteto. Cilj pogajanj je bil utrditi strateško partnerstvo na področju umetne inteligence in zagotoviti stabilnost v svetovni oskrbi s čipi.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Ameriška vlada je po intenzivnih diplomatskih pogajanjih in lobiranju italijanske industrije močno znižala napovedane protidampinške dajatve na uvoz testenin iz Italije. Prvotni predlog administracije predsednika Donalda Trumpa je predvideval carine v višini do 92 odstotkov, kar bi v kombinaciji z obstoječimi dajatvami ceno izdelkov za ameriške potrošnike praktično podvojilo. ZDA so trinajst italijanskih proizvajalcev, med katerimi so priznane znamke Barilla, La Molisana in Garofalo, obtožile prodaje izdelkov po nepošteno nizkih cenah. Po navedbah italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je ameriško ministrstvo za trgovino nove stopnje carin določilo v razponu med 2 in 14 odstotki. Posebno ugodno obravnavo je prejela družba La Molisana, za katero bo carina znašala le 2,26 odstotka, medtem ko bo za podjetje Garofalo stopnja 13,98-odstotna. Končna odločitev o uveljavitvi teh ukrepov bo uradno objavljena v začetku marca. Proizvajalci so ves čas postopka zavračali očitke o dampingu, odločitev o znižanju pa so pozdravili tako predstavniki industrije kot ameriški potrošniki.

Združene države Amerike so po nedavnem pregledu trgovinske politike znatno znižale napovedane kazenske carine na uvoz italijanskih testenin. Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu je v četrtek sporočilo, da se bodo številni proizvajalci izognili prvotno načrtovanim dajatvam, ki bi lahko dosegle skupno stopnjo 106 odstotkov. Po prvotnem načrtu bi morale nove carine v višini dobrih 91 odstotkov začeti veljati januarja, kar bi skupaj z obstoječimi 15-odstotnimi uvoznimi dajatvami praktično onemogočilo konkurenčnost italijanskih izdelkov na ameriškem trgu. Odločitev o znižanju carin sledi t. i. »vojni testenin«, ki se je razplamtela po ameriških obtožbah o dampingu italijanskih proizvajalcev. Italijanski izvozniki so z navdušenjem sprejeli novico, saj pričakujejo razbremenitev poslovanja in izboljšanje trgovinskih odnosov med državama. Čeprav so ZDA ohranile določene omejitve, so bistveno nižje stopnje carin za ključne blagovne znamke preprečile popoln zastoj trgovine v tem sektorju.

Združene države Amerike so močno znižale napovedane uvozne dajatve, ki so bile prvotno usmerjene proti 13 italijanskim proizvajalcem testenin. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek sporočilo, da je ministrstvo za trgovino ZDA po opravljenem pregledu odločilo o zmanjšanju teh carin, kar za italijansko prehrambeno industrijo pomeni pomembno razbremenitev. Prvotni predlogi so predvidevali visoke dajatve, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost italijanskih izdelkov na enem njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. Italijanska diplomacija je odločitev pozdravila kot rezultat uspešnih pogajanj in tehničnih pregledov. Odločitev ameriških oblasti bo omogočila nadaljnjo nemoteno prodajo testenin iz Italije v ZDA, ne da bi se proizvajalci spopadali z izrazitimi finančnimi bremeni, ki bi jih povzročile visoke uvozne tarife. Gre za pomemben korak pri ohranjanju stabilnih trgovinskih odnosov med Rimom in Washingtonom na področju kmetijskih in živilskih izdelkov.

Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju doseglo presenetljivo rast, ki je presegla pričakovanja. Bruto domači proizvod (BDP) se je povečal za 4,3 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih. Rast so spodbudili predvsem močna potrošnja, izvoz in vladna poraba, predvsem pa povečana poraba za zdravstveno zavarovanje.

Kitajski proizvajalec čipov Moore Threads Technology je predstavil novo generacijo čipov za umetno inteligenco, s čimer želi konkurirati ameriškemu podjetju Nvidia. Ameriški zakonodajalci so pozvali ministrstvo za trgovino ZDA, da razkrije podrobnosti o morebitnih odobritvah izvoznih licenc za prodajo Nvidijinih čipov H200 kitajskim podjetjem. Delnice Nvidie so se rahlo povečale.

V Združenih državah Amerike je inflacija septembra ostala nespremenjena, kar povečuje pričakovanja, da bo Federal Reserve (FED) naslednji teden znižal obrestne mere. Obenem se je zmanjšala potrošnja. Podatki o trgu dela kažejo na morebitno znižanje obrestnih mer s strani FED, pri čemer se USD konsolidira blizu tedenskih najnižjih vrednosti. Trgi pozorno spremljajo podatke o inflaciji in trgu dela v ZDA in Kanadi.

Ameriško ministrstvo za trgovino je odobrilo izvoz več deset tisoč naprednih polprevodniških čipov za umetno inteligenco ameriške izdelave podjetjema G42 v Abu Dabiju (Združeni Arabski Emirati) in Humain, ki ga podpira savdska vlada. Obe podjetji načrtujeta velike podatkovne centre v svojih državah.

Microsoft je podpisal petletno pogodbo v vrednosti 9,7 milijarde dolarjev s ponudnikom storitev umetne inteligence v oblaku IREN za dostop do Nvidijinih čipov. Poleg tega sta OpenAI in Amazon sklenila 38 milijard dolarjev vredno pogodbo, ki bo omogočila, da bo OpenAI svoje sisteme umetne inteligence poganjal na Amazonovih storitvah računalništva v oblaku.

Ameriški mediji poročajo, da naj bi tajvanski TSMC, vodilni proizvajalec polprevodnikov, v prihodnjih treh letih prekosil rast delnic Nvidie, podjetja, ki dominira na trgu grafičnih procesorjev (GPU). Pričakuje se, da bo TSMC do leta 2027 postal podjetje s tržno kapitalizacijo 3 bilijone dolarjev, s čimer bi se pridružil velikanom, kot so Apple, Nvidia in Microsoft, predvsem zaradi povečanih izdatkov na področju umetne inteligence (UI).

Po poročilih, da naj bi Trumpova administracija razmišljala o prevzemu lastniških deležev v podjetjih za kvantno računalništvo v zameno za zvezna sredstva, so delnice teh podjetij poskočile. Poročali so, da naj bi najmanj pet podjetij razmišljalo o sprejetju državnega denarja v zameno za morebitne prihodnje dobičke.

ZDA so dodale ducat kitajskih podjetij na seznam omejitev trgovine zaradi njihove domnevne vloge pri omogočanju nakupa in uporabe ameriških komponent in tehnologije, ki se nahajajo v oboroženih dronih, za katere se govori, da jih upravljajo Hamas in Huti militanti. Ameriško ministrstvo za trgovino je v sredo sporočilo, da bo dodalo pet dodatnih kitajskih podjetij na seznam po informacijah, ki so se pojavile okoli 7. oktobra 2023.

Poleg že napovedanih carin na uvoz težkih in srednje težkih tovornjakov je sedaj znano, da ni jasno, ali bodo te carine veljale tudi za države, ki imajo trgovinske sporazume z ZDA. Mehika naj bi bila najbolj prizadeta, saj dobavlja 78% ameriških težkih tovornjakov.

Med Italijo in ZDA je izbruhnila »vojna testenin«, potem ko je ameriško ministrstvo za trgovino italijanske proizvajalce testenin obtožilo dampinga. Uvedena je bila nova kazenska carina v višini 91,74 odstotka, kar skupaj z že obstoječo carino v višini 15 odstotkov pomeni skupno obremenitev skoraj 107 odstotkov. Italijanski proizvajalci testenin so zaradi tega zelo zaskrbljeni.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpravila omejitve glede izvoza civilnega orožja, ki jih je uvedla prejšnja Bidnova administracija. Odprava pravil omogoča prodajo orožja v 36 držav, ki so bile označene kot visokorizične zaradi možnosti preusmeritve orožja h kriminalcem in teroristom. Odločitev je sprožila zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe orožja.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od pričakovanj, z revidirano stopnjo rasti 3,8 %. To je najboljši rezultat v zadnjih dveh letih, saj je prvotna ocena 2,96 % revidirana navzgor. Urad za gospodarsko analizo poroča, da je bila rast BDP revidirana že drugič.

Združene države Amerike in Evropska unija so dosegle trgovinski dogovor, ki znižuje ameriške avtomobilske tarife za izvoz iz EU. Po dokumentu ameriškega ministrstva za trgovino, objavljenem na cash.ch, derstandard.at in kleinezeitung.at, se carine znižujejo retroaktivno od 1. avgusta, in sicer z 27,5 % na 15 %.

Administracija ZDA razmišlja o uvedbi letnih dovoljenj za izvoz opreme za proizvodnjo čipov v tovarne Samsung Electronics in SK Hynix na Kitajskem. Ta predlog bi lahko nadomestil sedanje izjeme, ki jih je odobrila administracija Bidna in Harris. Uradniki ameriškega ministrstva za trgovino so ta predlog predstavili korejskim kolegom. Cilj je ohraniti nadzor nad izvozom tehnologije in zagotoviti, da se ne uporablja v vojaške namene ali škoduje nacionalni varnosti ZDA.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od prvotnih poročil. Ministrstvo za trgovino je rast BDP revidiralo navzgor na 3,3-odstotno letno stopnjo med aprilom in junijem. Rast je bila pospešena predvsem zaradi povečanih naložb v podatkovne centre, kar je povzročilo preobrat v uvozu, ki je v prvem četrtletju znižal BDP.

Švicarsko gospodarstvo naj bi v prihodnjem letu raslo počasneje od pričakovanj, predvsem zaradi visokih uvoznih carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Državni sekretariat za gospodarske zadeve ocenjuje, da bo gospodarska rast letos znašala 1,2 %, naslednje leto pa 0,8 %.

Prodaja novih enodružinskih hiš v ZDA je julija nekoliko upadla, a je kljub temu presegla pričakovanja ekonomistov. Kljub temu, da je prišlo do razočaranja pri prodaji, so jo spodbudile agresivne spodbude graditeljev in znižanja cen. Ministrstvo za trgovino je poročalo o sezonsko prilagojeni letni stopnji prodaje 652.000 enot, kar je 0,6 % manj kot junija in 8,2 % manj kot leto prej. Julija je prišlo do rekordnih odpovedi in padca gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše.

Ameriško ministrstvo za trgovino je sprožilo preiskavo v skladu z oddelkom 232 o nacionalni varnosti glede uvoženih vetrnih turbin in njihovih delov. Preiskava, ki se je tiho začela 13. avgusta in je bila javno objavljena kasneje, bi lahko privedla do dodatnih carin na uvožene vetrne turbine poleg že uvedenih 50-odstotnih dajatev.

Ameriško ministrstvo za trgovino je sprožilo preiskavo o nacionalni varnosti glede uvoza vetrnih turbin in njihovih komponent. Ta poteza sovpada s širšo politiko Bele hiše, ki kritično gleda na vetrno energijo in preveliko odvisnost od tujih dobavnih verig, še posebej iz Kitajske. Preiskava sledi odločitvi Bele hiše o podaljšanju 50-odstotnih carin na jeklo in aluminij, ki veljajo tudi za vetrne turbine in njihove komponente.

Nekdanji predsednik Trump je izrazil željo, da bi ZDA imele delež v podjetju Intel. Medtem pa ministrstvo za trgovino ZDA razmišlja o možnosti lastniškega vstopa v Intel in druge proizvajalce čipov. Poleg tega je Trumpova administracija napovedala, da bo 50-odstotna carina na aluminij, ki jo je uvedel Trump, zdaj veljala za 400 dodatnih kategorij izdelkov.

Geraldo Alckmin, podpredsednik Brazilije, je izjavil, da bi nova ureditev ameriškega ministrstva za trgovino lahko povečala konkurenčnost brazilskih izdelkov v ZDA za 2,6 milijarde ameriških dolarjev. Nacionalna konfederacija industrije (CNI) je sporočila, da bo v ZDA potekala misija, ki bo vključevala razprave o podatkovnih centrih in mineralih redkih zemelj.

Ameriški sekretar za trgovino Howard Lutnick preučuje možnost, da bi zvezna vlada ZDA pridobila lastniške deleže v podjetjih za proizvodnjo računalniških čipov, kot so Micron, TSMC in Samsung, v zameno za financiranje iz zakona CHIPS. Ta poteza sledi pogovorom o podobnem dogovoru z Intelom, kjer je bil predlagan 10-odstotni delež.

Administracija Donalda Trumpa je uvedla carine na dodatnih 407 izdelkov, kar je začelo veljati takoj. Med izdelki, ki so podvrženi 50-odstotnim carinam, so tudi vsakodnevni izdelki, kot so dezodoranti in noži za maslo. Podjetje Breville se je carinam izognilo z uvozom izdelkov pred aprilskim ukazom.

Primanjkljaj v trgovinski bilanci ZDA se je junija zmanjšal na najnižjo raven v zadnjih dveh letih, saj se je uvoz potrošniškega blaga močno zmanjšal. Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko se je skrčil na najnižjo raven v zadnjih 21 letih. Carine so vplivale na krčenje storitvenega sektorja.

V Franciji je INSEE poročal o 1-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v juliju na letni ravni, kljub padcu cen energije. V ZDA pa je indeks cen osebne potrošnje (PCE) junija porasel za 0,3 %, kar je posledica zmerne rasti potrošnje, kot poroča Ministrstvo za trgovino. Čeprav obe državi beležita inflacijo, so razlike v vzrokih in obsegu opazne.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je optimistično odzvala na poročilo INEGI o 0,7-odstotni rasti mehiškega BDP v drugem četrtletju leta 2025. Poročilo je potrdilo realno rast bruto domačega proizvoda v tem obdobju.

Primanjkljaj v blagovni menjavi ZDA se je junija močno zmanjšal, kar je preseglo pričakovanja ekonomistov, saj se je uvoz bistveno zmanjšal. Ministrstvo za trgovino ZDA je poročalo o teh podatkih, ki jih ekonomisti in analitiki pozorno spremljajo. Medtem je ameriška zakladnica zbrala dodatnih 55 milijard dolarjev od carin Donalda Trumpa, pri čemer je večina teh sredstev prišla iz žepov ameriških korporacij, poroča The Wall Street Journal.

Kitajska je v zadnjem času prepovedala izstop iz države neimenovanemu uslužbencu ameriškega ministrstva za trgovino in tujemu izvršnemu direktorju podjetja Wells Fargo, kar je znova opozorilo na netransparenten pravosodni in varnostni sistem države. Washington je bil zaskrbljen zaradi uporabe teh prepovedi, vendar Peking trdi, da so zakonite, kar povzroča trenja v odnosih med državama.

Washington je potrdil pridržanje uslužbenca ministrstva za trgovino v Kitajski, ki je bil aretiran aprila in je bil »cilj prepovedi izstopa«. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA spremlja primer in je v stiku s kitajskimi oblastmi, čeprav je uslužbenec v državo potoval »zasebno«.

Kitajska naj bi prepovedala odhod iz države državljanu ZDA, ki je zaposlen na ameriškem ministrstvu za trgovino. Uslužbenec je Kitajsko obiskal zaradi sorodnikov, dogodek pa predstavlja najnovejši primer uporabe prepovedi izhoda za tuje državljane s strani Pekinga. Ta incident se je zgodil v času, ko Kitajska in ZDA poskušata organizirati srečanje voditeljev, da bi obravnavali razlike glede trgovine.

Več kot 80 % članov Ameriškega poslovnega sveta s Kitajsko je leta 2024 ustvarilo dobiček na Kitajskem, kar kaže na zavezanost ameriških podjetij kitajskemu trgu, kljub obstoječim gospodarskim in političnim izzivom. Hkrati pa se je Kitajska odločila prepovedati izhod iz države uslužbencu ameriškega ministrstva za trgovino, kitajsko-ameriškemu uslužbencu urada za patente, kar povzroča dodatne napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko na področju nacionalne varnosti in trgovine.

Analitiki opozarjajo na podcenjenost tveganj, ki jih prinašajo obstoječe carine v Washingtonu, medtem ko so ameriške delnice prejšnji teden dosegle nove vrhunce. V ospredju so tudi poročila o zaslužkih vodilnih naftnih podjetij, saj ameriško vrtanje nafte stagnira, povpraševanje pa upada, kar vodi v zapiranje rafinerij. Hkrati se izteka čas za uvajanje čiste energije. Na azijsko-pacifiškem trgu valute se je japonski jen okrepil po volitvah na Japonskem, novozelandski dolar pa je padel zaradi indeksa cen življenjskih potrebščin. HSBC namiguje na morebitno intervencijo Banke Japonske pri tečaju USD/JPY med 155 in 160. Kitajski izvoz redkozemeljskih magnetov v ZDA se je po junijskem trgovinskem dogovoru povečal za 660 %, Kitajska pa je prepovedala vstop uslužbencu ameriškega ministrstva za trgovino.

Donald Trump je v drugem mandatu v Beli hiši ponovno začel uporabljati svojo značilno tarifno diplomacijo, ki preoblikuje globalno trgovinsko pokrajino. Medtem ko so bile uvedene obsežne nove dajatve za države, kot so Kitajska, Vietnam in Mehika, je Indonezija izjema. Hkrati je kitajsko zunanje ministrstvo pozvalo ZDA, naj se držijo pravil tržnega gospodarstva, saj Washington uvaja 93,5-odstotno protidampinško tarifo na grafit iz Kitajske. Peking oporeka trditvam, da je bil grafit nepošteno subvencioniran.

Prodaja na drobno v ZDA se je junija povečala za 0,6 % glede na prejšnji mesec, s čimer je presegla pričakovanja analitikov in si opomogla po majskem padcu za 0,9 %. Čeprav so splošni podatki o razpoloženju potrošnikov nakazovali na upad, so potrošniki ohranili močno nakupovalno moč. Del povišanja prodaje je pripisan tudi višjim cenam nekaterih izdelkov, ki so bili izpostavljeni carinjenju. Medletna rast prodaje je dosegla 3,9 %.