V Teheranu so se na seji Vrhovnega sveta za ekonomsko usklajevanje sestali najvišji predstavniki iranske oblasti. Srečanje je gostil predsednik Masud Pezeškian, udeležila pa sta se ga tudi predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in vodja sodstva Golam Hosein Mohseni Edžei. Namen zasedanja sveta, ki vključuje voditelje vseh treh vej oblasti, je bil obravnava ključnih gospodarskih vprašanj in usklajevanje državne politike v času povečanih gospodarskih izzivov. Udeleženci so razpravljali o strategijah za stabilizacijo nacionalnega gospodarstva, vendar podrobnosti o specifičnih sprejetih ukrepih po srečanju niso bile javno objavljene. Svet, ki deluje kot ključno telo za hitro odločanje o nujnih finančnih in trgovinskih zadevah, se je osredotočil na krepitev sodelovanja med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Dogodek poudarja prizadevanja iranskega vodstva, da bi s tesnejšim notranjim usklajevanjem odgovorili na pritiske, s katerimi se spopada država.

Iranski parlament je v torek, 5. januarja 2021, začel redno sejo, ki sta jo zaznamovala prisotnost 205 poslancev in predsedovanje Mohameda Bagherja Ghalibafa. Osrednja točka dnevnega reda je bila interpelacija oziroma zastavljanje vprašanj ministru za gospodarstvo, pri čemer so mediji izpostavili njegovo sproščeno držo med razpravo v sejni dvorani. Poslanci so razpravljali o trenutnih gospodarskih razmerah v državi, medtem ko je vodstvo parlamenta pod Ghalibafovim vodstvom usmerjalo proces nadzora nad delom vlade. Seja je potekala v času povečanih pritiskov na iransko gospodarstvo, kar je botrovalo potrebi po neposrednem odgovarjanju izvršilne oblasti zakonodajnemu telesu. Kljub resnosti obravnavanih tem so poročila o ministrovem smehu v dvorani sprožila dodatne komentarje v javnosti glede odnosa vlade do gospodarskih težav prebivalstva.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v objavi na družbenem omrežju X izrazil prepričanje, da je bil pokojni general Kasem Solejmani trdno prepričan v neomajno moč iranskega naroda. Po Galibafovih besedah je Solejmani verjel, da bo Iran premagal vse zarote, sovražnosti in težave, s katerimi bi se država lahko spopadala. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja spomina na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki v iranski politiki še vedno velja za simbol upora proti zunanjim pritiskom. Galibaf je izpostavil, da ta vera v zmago naroda ni bila le politična drža, temveč Solejmanijevo globoko osebno prepričanje. Iranske oblasti s tovrstno retoriko krepijo narodno enotnost in poudarjajo pomen nadaljevanja Solejmanijeve ideološke zapuščine v času, ko so odnosi med Iranom in zahodnimi silami še vedno zaostreni. Sporočilo je bilo objavljeno v času letnih komemoracij, ki po državi potekajo v čast ubitemu generalu, in služi kot opomin na iransko strategijo odpora proti tujim vplivom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podprl protivaldne protestnike v Iranu in napovedal možnost vojaškega posredovanja, kar je sprožilo oster odziv teheranskih oblasti. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bo Iran v primeru kakršnega koli vmešavanja ZDA obravnaval ameriške vojaške sile in oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. Napetosti so se stopnjevale po izbruhu množičnih protestov po vsem Iranu, kjer državljani zahtevajo konec desetletij represije in izražajo nezadovoljstvo nad kritičnimi gospodarskimi razmerami, ki so terjale že več smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in poudaril, da so predsednikove besede vlile upanje tistim, ki se spopadajo z vodstvom države. Kljub temu iranske oblasti ostajajo nepopustljive in trdijo, da gre pri nemirih za tuje vmešavanje. Trenutno zaostrovanje retorike sledi prejšnjim vojaškim izmenjavam in ameriškim napadom na iranske jedrske zmogljivosti, kar še povečuje tveganje za širši regionalni konflikt med obema državama.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je poslal uradno čestitko Mahmudu al Mašhadaniju ob njegovi izvolitvi na položaj predsednika predstavniškega doma Republike Irak. V sporočilu je Ghalibaf izrazil upanje na okrepitev parlamentarnega sodelovanja med Teheranom in Bagdadom ter poudaril pomen stabilnih dvostranskih odnosov za regionalno varnost. Izvolitev novega predsednika iraškega parlamenta prihaja po daljšem obdobju političnih pogajanj znotraj iraškega zakonodajnega telesa, kjer so različne frakcije iskale konsenz o vodstvu. Iran, kot sosednja država, pozorno spremlja politično dogajanje v Iraku, saj to neposredno vpliva na gospodarske in varnostne interese v regiji. Ghalibaf je v svojem nagovoru izpostavil tudi pripravljenost Irana na nadaljnje skupne projekte in usklajevanje politik znotraj mednarodnih parlamentarnih forumov. Ta korak velja za pomemben del diplomatskih prizadevanj za ohranjanje vpliva v sosednji državi in utrjevanje šiitskega zavezništva na Bližnjem vzhodu.

Govorec komisije za usklajevanje proračuna za leto 1405 je izjavil, da bo 20-odstotno povečanje plač uslužbencev in upokojencev, predvideno v proračunu, dejansko zmanjšalo kupno moč ljudi, saj je inflacija ocenjena med 40 in 45 odstotki. S tem bodo ljudje postali za 20 odstotkov revnejši. Vodja organizacije za načrtovanje in proračun je poudaril, da so socialna pravičnost, nadzor inflacije ter spodbujanje proizvodnje in zaposlovanja glavni stebri predloga zakona o proračunu za leto 1405.

Vodja komisije za proračunski predlog za leto 1405 je izjavil, da 20-odstotno povečanje plač ne sledi inflaciji. Parlament si prizadeva za nadaljnje povečanje plač, da bi izboljšal življenjski standard ljudi. Pričakuje se, da bo parlament skupaj z vlado dosegel dogovor o dodatni rasti plač.

Predsednik iranskega parlamenta je ob čestitki za rojstni dan Jezusa Kristusa poudaril potrebo po krepitvi dialoga in zbliževanja med božanskimi religijami.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je odgovoril na kritike o neučinkovitosti nedavne tajne seje. Zatrdil je, da je bila seja, ki je trajala od osmih zjutraj do poldneva in se je je udeležilo več ministrov, zelo koristna. Izpostavil je, da so bili sprejeti pomembni sklepi, zlasti v zvezi z vprašanjem blaga, katerih učinki naj bi bili kmalu vidni.

Med sejo iranskega parlamenta je poslanec Naghdali opozoril predsednika parlamenta Ghalibafa, da je slednji inženir, sam pa da je študiral pravo in fikh. Ghalibaf je odgovoril, da ni ne inženir ne gradbenik in da so tudi ostale poslančeve ocene napačne.

Predsednik Masoud Pezeshkian je osebno predložil predlog proračuna za leto 1405 iranskemu parlamentu. Razprava o splošnih načelih predloga bo potekala na javni seji prihodnjo nedeljo, 7. januarja, s prisotnostjo predsednika. Predlog proračuna za leto 1405 je prvi, ki je bil pripravljen in urejen po novi metodi. Država je predložila predlog proračuna za leto 1405, ki znaša 1444 milijard tomanov, s poudarkom na preglednosti, finančni disciplini in realnem ocenjevanju virov in odhodkov.

Predsednik parlamenta, Ghalibaf, je vlado Masuda Pezeshkiana opozoril, da bo parlament začel postopek interpelacije, če vlada ne bo uspela izboljšati gospodarskih razmer in popraviti sestave kabineta. To je izjavil na seji parlamenta, kjer so razpravljali o nedavnih podražitvah in dvigu tečaja valute.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je izjavil, da je učinkovitost verske vladavine ključna za dosego močnega Irana in zagotovitev varne prihodnosti za prihodnje generacije. Poudaril je, da je treba to učinkovitost dokazati v praksi.

Predsednik iranskega parlamenta je izjavil, da imata Iran in Etiopija več kot 70 let gospodarskih in političnih odnosov ter si želita te odnose še razvijati.

Predsednik iranskega parlamenta je ostro kritiziral ministrstvo za kmetijstvo, češ da se je namesto osredotočanja na proizvodnjo preusmerilo v trgovinsko dejavnost z valutnimi špekulacijami, kar ogroža prehransko varnost države.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je ostro obsodil nedavne izjave Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC), ki ponavljajo zahteve glede iranskih otokov Veliki Tunb, Mali Tunb in Abu Musa. Ghalibaf je opozoril regionalne države, naj ne preizkušajo odločenosti Irana pri obrambi svoje ozemeljske celovitosti in suverenosti nad omenjenimi otoki.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohamed Bagher Ghalibaf, je ob bližajočem se dnevu študentov dejal, da sistem dominacije goji zgodovinsko zamero do iranskih študentov. Poudaril je, da iranski študentje sami stojijo proti plenjenju sil prevlade, predvsem ZDA. Hkrati je Iran ostro obsodil izjave Združenih arabskih emiratov.

V Univerzi Ferdousi v Mashhadu je potekala slovesnost ob dnevu študentov, na kateri je bil prisoten Mohammad Bagher Ghalibaf, predsednik iranskega parlamenta.

V Mashhadu v Iranu se je začelo srečanje političnega odbora Azijske parlamentarne skupščine (APA) s sodelovanjem predstavnikov iz 15 držav. Iranski predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je izjavil, da se globalna moč preusmerja proti Aziji in da je obdobje prevlade ene ali dveh držav končano.

Mohammad Bagher Ghalibaf, predsednik iranskega parlamenta, je v Teheranu imel novinarsko konferenco v stavbi Sheikh Fazlallah Nouri.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohamed Bagher Ghalibaf, je izjavil, da so v parlamentu vložene štiri interpelacije zoper vlado. Poudaril je, da bi bilo za vlado bolje, da sama izvede spremembe, če se ugotovi, da ima minister težave. To izjavo je podal v odziv na razpravo o rekonstrukciji vlade.

Mreža Al Mayadeen je, sklicujoč se na svoje vire, zanikala govorice o tem, da je Združene države Amerike opozorile Irak pred morebitnim izraelskim napadom na odporniške skupine, če bi te sodelovale s Hezbolahom. Poudarjajo, da poročila o tem, da je Barack Hussein Obama prenesel grozilno sporočilo Tel Aviva premierju Mohamedu Šia al Sudaniju, niso resnična.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je v televizijskem poročilu izrazil hvaležnost svoji ženi, rekoč, da ji dolguje celotno življenje. Njegova žena je odgovorila, da je Ghalibaf pravi borec na vseh področjih življenja.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je med obiskom v Teheranu pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju proti izraelski širitveni politiki, ki po njegovem mnenju spodkopava stabilnost v Siriji in Libanonu. Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Araghčijem, s katerim sta razpravljala o ključnih regionalnih vprašanjih, vključno s Palestino, Gazo in Sirijo.

Pred dnevom parlamenta in obletnico smrti ajatole Seyeda Hassana Modaresa se je predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Qalibaf, srečal z voditelji medijev v državi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim predsednikom Mesudom Pezeškiyanom, predsednikom Islamskega posvetovalnega zbora Mohamedom Bakırom Galibafom in generalnim sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Laricanijem.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je komisijo za kmetijstvo pozval, naj s pomočjo nadzornega oddelka pripravi poročilo o tem, kako se izvaja zakon o čistem zraku v Iranu.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bagher Galibaf je ostro obsodil odločitev avstralske vlade, da iransko revolucionarno gardo označi za teroristično organizacijo. Galibaf je dejal, da Iran takšne poteze ne sprejema.

Predsednik iranskega parlamenta je pohvalil vlado za pripravo terena za uvedbo novega sistema elektronskih kuponov. V skladu s tem sistemom bodo cene izdelkov ostale stabilne skozi vse leto, v prvi fazi pa bo do elektronskih kuponov upravičenih sedem desetin prebivalstva.

Mohammad Bagher Ghalibaf je izjavil, da Islamska republika Iran podpira nacionalne odločitve v Libanonu in poudarja ohranjanje mirnega ozračja v državi, pri tem pa je opozoril na neupoštevanje sporazuma o prekinitvi ognja s strani sionističnega režima.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo obsežne izraelske vojaške napade na različna območja v Libanonu. Iran opozarja mednarodno skupnost in regionalne države na njihovo obveznost, da se uprejo izraelskemu vojaškemu agresorstvu ter zahtevajo odgovornost in kaznovanje režima. Poudarili so, da bi izraelska agresivna politika lahko imela resne posledice za regionalni mir in stabilnost.