Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je sporočilo, da so varnostne sile pridržale več ključnih osebnosti, ki naj bi stale za zadnjimi nemiri v Teheranu. Po navedbah iranskih oblasti so aretirani posamezniki vodje terorističnih celic, ki so neposredno povezani z izraelsko obveščevalno službo Mossad. Operacija je potekala sredi stopnjevanja napetosti v državi, kjer so se lokalni protesti sprevrgli v nasilne spopade. Ministrstvo trdi, da so bili ti "vodje terorističnih obročev" identificirani in prijeti s pomočjo učinkovitega sodelovanja civilnega prebivalstva. Oblasti vztrajajo, da so nemiri v prestolnici in drugod po državi del širše tuje zarote, katere cilj je destabilizacija islamske republike. V uradni izjavi so poudarili, da se bodo obveščevalne operacije nadaljevale, dokler ne bodo nevtralizirane vse grožnje državni varnosti. Dogajanje v Teheranu odraža dolgotrajno napetost med Iranom in Izraelom, ki se pogosto manifestira skozi obtožbe o vohunjenju in sabotažah. Medtem ko iranski režim stopnjuje represijo nad protestniki, mednarodna skupnost izraža zaskrbljenost nad ravnanjem z zaporniki in pomanjkanjem transparentnosti v sodnih postopkih proti domnevnim tujim agentom.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.

Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

V iranski prestolnici Teheran in drugih mestih po državi so se razširili protesti, uperjeni proti islamističnemu sistemu, na kar so se oblasti odzvale s prvimi aretacijami. Po poročanju medijev so varnostne sile na univerzi v Teheranu pridržale najmanj štiri študente. Iransko pravosodje je ob tem napovedalo odločno ukrepanje proti vsem oblikam upora in nemirov, medtem ko vlada vztraja pri trditvah o tujem vmešavanju v notranje zadeve države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah izraelske obveščevalne službe Mossad, ki je izrazila podporo protestnikom in zatrdila, da je prisotna na terenu. Teheran, ki Izrael obravnava kot svojega največjega sovražnika, te trditve uporablja kot dokaz za tuji vpliv na destabilizacijo države. Razmere ostajajo zaostrene, saj se protesti kljub grožnjam s strogimi kaznimi ne umirjajo, temveč se širijo v različne družbene sloje.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

Libanonske varnostne službe sumijo, da je izraelska obveščevalna agencija Mossad ugrabila nekdanjega visokega libanonskega vojaškega častnika Ahmada Šukra v dolini Beka. Domnevajo, da je ugrabitev povezana z dolgotrajno skrivnostjo okoli usode izraelskega letalskega navigatorja Rona Arada, ki je bil ujet v Libanonu leta 1986. Poročila navajajo možno vpletenost švedskih državljanov v operacijo.

V Iranu so usmrtili moškega, ki naj bi sodeloval z izraelskim Mossadom. Moškega so aretirali že maja. Organizacije za človekove pravice kritizirajo uporabo smrtne kazni v Iranu.

Iranske oblasti so usmrtile Agila Kešavarza, obtoženega vohunjenja za izraelski režim in sodelovanja z izraelsko vojsko ter obveščevalno agencijo Mossad. Usmrtitev je bila izvedena po potrditvi smrtne kazni na vrhovnem sodišču in zaključku vseh pravnih postopkov.

Avstralska policija je potrdila, da je bil množični strelski napad na plaži Bondi Beach v Sydneyju, v katerem je bilo ubitih najmanj 16 ljudi in več kot 40 ranjenih, teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država. Kot osumljenca sta bila identificirana oče, ki je bil ubit, in njegov sin, ki je hospitaliziran. Žalujoči so se zbrali na plaži Bondi Beach, da bi položili cvetje.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega odziva na antisemitski napad v Avstraliji, kjer ga obtožujejo izkoriščanja tragedije za politične namene. Hkrati je Bela hiša zasebno grajala Netanyahuja zaradi izraelskega napada v Gazi, v katerem je bil ubit poveljnik Hamasa. Netanyahu je avstralskega premierja obtožil spodbujanja antisemitizma in napovedal globalni pritisk na antisemitizem.

Avstralska policija je sporočila, da je bil množični strelski napad na Bondi Beach teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država. Identificirala je osumljenca kot očeta, ki je bil ubit, in sina, ki je hospitaliziran. V napadu je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja med proslavo judovskega praznika Hanuke. Dva moška sta odprla ogenj na množico, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da so avstralske oblasti pred tem prejele opozorila, vendar jih niso upoštevale, ter dogodek označil za antisemitski napad.

V oboroženem napadu na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo med praznovanjem Hanuke ubitih najmanj 12 ljudi, več pa ranjenih. Avstralski premier Albanese je dejal, da gre za teroristično dejanje in antisemitsko zlo. Izraelski premier Netanjahu je za napad okrivil avstralske oblasti in dejal, da pozivi k palestinski državi podžigajo antisemitizem. Predsednik črnogorske skupščine Mandić je izrazil sožalje in podporo Avstraliji in judovski skupnosti.

Med judovskim praznikom Chanuka na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do terorističnega napada, v katerem sta dva napadalca ubila najmanj dvanajst ljudi. Avstralski premier je dogodek označil za antisemitski teroristični napad.

V terorističnem napadu na judovsko praznovanje na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji sta dva strelca ubila najmanj 12 ljudi in ranila 29. Napad se je zgodil med dogodkom ob Hanuki, ko sta napadalca odprla ogenj v parku Archer ob 18.47 po lokalnem času. Eden od napadalcev je bil ubit, medtem ko so ranjene prepeljali v različne bolnišnice. Motiv za napad je antisemitizem.

Sosedje v Moergestelu so izrazili šokiranost nad dogodki, saj naj bi družina v soseski živela šele nekaj tednov. V stanovanju so našli dečka in dekle z vbodnimi ranami.

V Karadžu v Iranu se je začelo sojenje osebi, obtoženi vohunjenja za Izrael. Osumljenec naj bi med obiskom okupiranih ozemelj večkrat srečal agente Mosada.

Netanjahu je izrazil dvom o možnosti razorožitve Hamasa s strani mednarodnih sil. Sočasno se pojavljajo informacije, da je Hamas pripravljen razpravljati o zamrznitvi orožja v zameno za ustanovitev palestinske države, kar pa je Netanjahu odločno zavrnil. Potekala so pogajanja med Izraelom in Katarjem v New Yorku, ki jih je gostil Steve Witkoff, pri čemer je izraelsko delegacijo vodil direktor Mosada, David Barnea. Kljub premirju Hamas ponovno krepi svoj vpliv v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je za novega vodjo Mosada, izraelske zunanje obveščevalne službe, imenoval generala Romana Gofmana. Gofman je pred tem deloval kot Netanjahujev svetovalec za vojaške in varnostne zadeve.

Izrael je poslal delegacijo v Kairo, da bi se pogajala o vrnitvi posmrtnih ostankov zadnjega talca, ki je še v Gazi. Hkrati je izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedal, da bo general Roman Goffman, ki nima izkušenj z obveščevalnimi službami, nasledil Davida Barneo na čelu Mossada leta 2026. Netanjahujeva odločitev, da na ključne položaje postavlja svoje vojaške prijatelje, sproža razprave.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je imenoval Romana Gofmana, svojega vojaškega sekretarja, za novega direktorja Mosada. Ta odločitev je povzročila neodobravanje in presenečenje v varnostnih službah.

Obtožnica proti dvema nekdanjima predstavnikoma režima Bašar al Asada v Avstriji še ni pravnomočna. Kot je sporočila tiskovna predstavnica deželnega sodišča na Dunaju, Christina Salzborn, je bila v ponedeljek zvečer vložena pritožba. O njej bo zdaj odločalo Višje deželno sodišče na Dunaju. Obe osebi sta obtoženi hudih kaznivih dejanj zoper civiliste, ki so bili v Siriji zaprti. Enega od njiju je leta 2015 v Avstrijo pripeljala domača obveščevalna služba zaradi dogovora z Mossadom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z deljenjem članka na družbenem omrežju X (prej Twitter) potrdil prejšnje dokaze o povezavah med zloglasnim ameriškim tihotapcem ljudi in izraelsko obveščevalno agencijo Mosad.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je razbila hekersko mrežo, imenovano "Backdoor", in aretirala njenega vodjo. Po navedbah IRGC je mreža povezana z izraelsko obveščevalno agencijo Mossad in tujimi mediji.

Ministrstvo za notranje zadeve v Sani, Jemen, je sporočilo, da so razkrili in aretirali veliko vohunsko mrežo, ki je bila povezana s skupno operativno sobo ameriške CIE, izraelskega Mosada in savdske obveščevalne službe. Mreža naj bi izvajala vohunjenje in sabotaže, usmerjene v jemenski vojaški, varnostni in obrambni sektor.

Jemensko notranje ministrstvo je sporočilo, da so odkrili in uničili veliko vohunsko mrežo, ki je delovala za Mossad, CIA in savdsko obveščevalno službo.

Izraelski zgodovinar Avi Shlaim obtožuje Izrael, da pod vodstvom Benjamina Netanjahuja izvaja genocid nad Palestinci. Medtem pa je izraelski premier Netanjahu obtožil visokega poveljnika iranske revolucionarne garde, da stoji za antisemitskimi napadi po svetu, vključno z Avstralijo. Netanjahu trdi, da je Mossad identificiral osumljenca.

Izrael je sporočil, da bo sam določal, katere mednarodne sile bodo sprejemljive v prihodnji mirovni misiji v Gazi. Izraelski konvoj je prispel v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov Izraelcev, ki jih je ugrabil Hamas. Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je izjavil, da bodo predali orožje, če se bo končala okupacija.

Večina izraelskih državljanov meni, da se Benjamin Netanjahu ne bi smel potegovati za naslednji mandat na premierskem položaju, kažejo rezultati ankete, objavljene na Kanalu 12. Poleg tega mnogi Izraelci izražajo mnenje, da bi zaupanje moralo biti namenjeno bivšemu šefu Mosada. Približno 52% vprašanih nasprotuje njegovi kandidaturi, medtem ko jih 41% meni, da bi se moral potegovati za položaj. Velik delež anketirancev ni prepričan, kdo bi moral voditi stranko Likud, če Netanjahu ne bi bil kandidat.

Iran je usmrtil moškega, obsojenega vohunjenja za izraelsko obveščevalno agencijo Mossad. Usmrtitev je sledila junijski 12-dnevni vojni med državama. Obenem je bil obsojenec spoznan za krivega »vojne proti Bogu«.

Po poročanju savdskih postaj al-Hadath in al-Arabiya, ki se sklicujeta na arabske vire, naj bi bili posmrtni ostanki slavnega izraelskega vohuna Elija Cohena, ki je bil leta 1965 usmrčen v Siriji, kmalu vrnjeni v Izrael. Cohen je bil agent Mosada.

Savdski mediji poročajo, da bi lahko ostanke izraelskega vohuna Elija Cohena, ki je bil usmrčen v Siriji leta 1965, kmalu vrnili v Izrael. Cohen je deloval v Siriji v 60. letih in bil po zajetju usmrčen v Damasku. Njegova vdova Nadia Cohen je izrazila upanje, da bo njen mož dobil grob v Izraelu. Poročila o morebitni vrnitvi ostankov zaenkrat niso potrjena iz drugih virov.

Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Iransko sodišče je oprostilo Franco-Nemca Lennarta Monterlosa obtožb o vohunjenju. Aretiran je bil junija med 12-dnevno izraelsko-ameriško vojno proti Iranu.

Turške oblasti so aretirale dva osumljenca, ki naj bi vohunila za izraelsko obveščevalno agencijo Mossad. Operacijo so izvedli pripadniki Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) v sodelovanju s policijo v Istanbulu. Osumljenca sta bila najprej pridržana, nato pa ju je sodišče odredilo pripor.