V letalski nesreči v Turčiji je umrl libijski načelnik generalštaba z delegacijo. Letalo Falcon 50 je strmoglavilo v okrožju Haymana blizu Ankare. V nesreči ni preživel nihče, skupno je umrlo osem ljudi, med njimi pet uradnikov in trije člani posadke. Libijski premier je smrt označil za tragično nesrečo. Iskalne in reševalne ekipe so okrepile operacije na kraju nesreče.
V Ankari je strmoglavilo zasebno letalo Falcon-50, ki je prevažalo libijskega generalštabnega načelnika, generala Muhammada Alija Ahmeda al-Haddada, in še štiri druge osebe. Po poročilih je letalo izgubilo stik kmalu po vzletu z letališča Esenboğa, nato pa strmoglavilo. Libijski premier Abdülhamid Dibeybe je potrdil, da je v nesreči umrlo vseh pet ljudi na krovu. Po nesreči so bili leti na letališču Esenboğa začasno ustavljeni.
V Tripoliju so ponovno odprli libijski Narodni muzej, znan tudi kot Rdeči grad (As-Saraya Al-Hamra), ki je bil zaprt od leta 2011, ko je bil strmoglavljen Moamer Gadafi. Premier GNU Dbeibah je ob ponovnem odprtju dejal, da to ni le kulturni dogodek, ampak živo pričevanje, da Libija gradi svoje institucije.
Hanibal Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je bil po desetih letih izpuščen iz zapora v Libanonu. Izpustili so ga po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. Gadafija je pred desetimi leti ugrabila libanonska frakcija v sosednji Siriji, ki je upala, da bo njegov pripor pomagal pri preiskavi izginotja imama Muse Sadra leta 1978. Usoda Sadra, ki je izginil med čakanjem na srečanje z libijskim voditeljem pred pol stoletja, ostaja neznana.
Libanon je po skoraj desetih letih zapora izpustil Hanibala Gadafija, sina strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gadafija so izpustili po plačilu varščine. Obtožen je prikrivanja informacij o izginotju šiitskega klerika Muse Sadra v Libiji leta 1978, a mu še niso sodili.
Libanonske oblasti so izpustile Hanibala Gadafija, sina pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. S tem se je končalo njegovo desetletno pridržanje zaradi domnevnega prikrivanja informacij o izginotju libanonskega klerika. Odvetnik je potrdil, da je bil Gadafi izpuščen po zaključku potrebne dokumentacije. Izpustitev je sledila nekaj dni po tem, ko so oblasti odpravile prepoved potovanja in znižale varščino.
Pritožbeno sodišče v Parizu je odobrilo pogojni izpust nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil v zaporu La Sante od 21. oktobra. Sodišče je sprejelo zahtevo za njegovo izpustitev ob sodnem nadzoru, približno tri tedne po začetku prestajanja petletne zaporne kazni zaradi vpletenosti v kriminalno združbo.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh zapora, kamor je bil poslan zaradi obsodbe v libijskem procesu, izpuščen na pogojno prostost. Pritožbeno sodišče v Parizu je ugodilo njegovi zahtevi, vendar ne bo smel zapustiti Francije. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot "nočno moro".
Pariško tožilstvo je zahtevalo izpustitev nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pod sodnim nadzorom, kar je sodišče kasneje tudi odobrilo. Sarkozy je bil zaprt 21 dni zaradi obsodbe v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Sodišče mu je prepovedalo komunikacijo s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Izpustitev je bila odobrena v pričakovanju ponovnega sojenja.
Pariško tožilstvo je zahtevalo izpust nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pod sodnim nadzorom, kar je sodišče kasneje odobrilo. Sarkozy je bil v zaporu 21 dni zaradi obsodbe v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Sodišče mu je prepovedalo komunikacijo s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Sarkozy se je vrnil na svoj dom v Parizu.
Pariško pritožbeno sodišče je odobrilo izpustitev nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja iz zapora La Santé, kjer je bil zaprt od 21. oktobra. Prošnjo za izpustitev je odobrilo po 20 dneh zapora, pred tem pa je to zahtevalo tudi tožilstvo. Sarkozyju je prepovedano komunicirati s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Sarkozy je bil obsojen zaradi financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, kjer je prestajal petletno kazen zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pritožbeno sodišče v Parizu je odločilo, da bo lahko sojenje v zvezi z libijsko afero čakal na prostosti, vendar pod določenimi pogoji, vključno s prepovedjo zapuščanja države in srečevanja z ministrom za pravosodje. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »izčrpavajoče« in »nočno moro«.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, potem ko je sodišče odločilo, da lahko sojenje v pritožbenem postopku proti obsodbi zaradi korupcije čaka na prostosti. Sarkozy je bivanje v zaporu označil za "izčrpavajoče" in "nočno moro". Sojen je bil zaradi "zločinske zarote".
Libanonske oblasti so izpustile Hanibala Gadafija, sina nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, po desetih letih zapora. Odpravili so mu tudi prepoved vstopa v državo in vrnili varščino v višini 11 milijonov dolarjev.
Libijska delegacija se je v Libanonu sestala s predstavniki pravosodja glede možne izpustitve Hannibala Gadafija, sina pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Potem ko je Libanon dovolil izpustitev sina Moamerja Gadafija ob plačilu varščine, so njegovi odvetniki izrazili nestrinjanje z odločitvijo, da mu preprečijo potovanje, saj menijo, da to krši njegovo svobodo.
Dva zapornika iz zapora La Santé v Parizu sta bila privedena pred sodišče zaradi groženj smrti nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Obtožena sta, da sta Sarkozyju grozila med njegovo prvo nočjo v zaporu, med drugim z besedami "Maščevali bomo Gadafija." Ilies B. je obtožen ponavljajočih se groženj s smrtjo.
Nicolas Sarkozy se je v torek predal v zaporu La Santé v Parizu, da bi začel prestajati petletno zaporno kazen zaradi nezakonitega financiranja svoje predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je vstopil v zapor La Santé v Parizu, da bi odslužil petletno zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani Moamerja Gadafija. Sarkozy trdi, da je nedolžen in verjame v zmago resnice. Poleg tega se poročajo o škandalu, ki vključuje poslanca LFI (La France Insoumise), kar je sprožilo razpravo o državni kabali.
Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.
Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.
Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.
Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.
Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.
Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.
Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.
Libanonske oblasti so odredile izpustitev Hanibala Gadafija proti plačilu 11 milijonov dolarjev varščine po skoraj desetletju pripora. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti državo za dva meseca.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé. Sodišče ga je obsodilo zaradi financiranja predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz libijskega režima pod vodstvom Moamerja Gadafija, v zameno za diplomatske usluge. Pritožbeno sodišče bo o njegovi pritožbi odločalo 26. novembra. To je zgodovinski dogodek, saj je Sarkozy prvi francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.
Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili na pet let zapora zaradi kriminalne združbe, povezane z nezakonitim financiranjem kampanje iz Libije leta 2007. Pariško sodišče je Sarkozyja spoznalo za krivega v sojenju zaradi nezakonitega financiranja kampanje, kjer so ga obtožili, da so njegovi bližnji sodelavci poskušali pridobiti sredstva od nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Nekdanji francoski predsednik Nikola Sarkozy je izjavil, da ne pričakuje pomilostitve po izrečeni petletni zaporni kazni v aferi financiranja iz Libije. Izrazil je željo, da se prizna njegova iskrenost. Pariško sodišče je Sarkozyja obsodilo zaradi "zločinske zarote", ker je dovolil, da se njegovi sodelavci približajo libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, da bi financirali njegovo kampanjo leta 2007.
Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče obsodilo zaradi korupcije in nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodišče je poudarilo, da so dejanja, ki jih je storil Sarkozy, ko je bil na "najvišjem položaju", povzročila izgubo zaupanja državljanov. Odločitev sodišča je sprožila burne odzive politikov, ki nasprotujejo izvršitvi zaporne kazni pred pritožbenim postopkom. Sodniki pa poudarjajo, da se ta praksa izvaja vsakodnevno.
Obsodba Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi združbe za kriminalno dejavnost je sprožila burne odzive v političnem svetu in med Francozi. Medtem ko so nekateri politiki obsodbo ostro kritizirali, so bili Francozi razdeljeni glede te odločitve. Po izreku sodbe je Sarkozyjeva žena prekinila intervju z novinarjem. Obsojen je bil zaradi nezakonitega financiranja kampanje iz Libije.
Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.
Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu obsojen na pet let zapora zaradi zarote in poskusov pridobitve sredstev za svojo kampanjo leta 2007 iz Libije pod vodstvom Moamerja Gadafija. Sodnik ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja in odredil zaporno kazen. Kljub obsodbi se Sarkozy pritožuje in trdi, da je nedolžen. Obsodba predstavlja zgodovinski trenutek, saj je Sarkozy prvi nekdanji francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.
Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.
Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.
Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.
Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.
Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.
Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.
Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.
Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.
Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.
Sredina
Zanesljiv vir
8 posodobitev
25. sep 5:31
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.