Predstavniki ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovili, da Ukrajina ni odgovorna za napad z brezpilotnimi letali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna služba je tako zavrnila navedbe Moskve, ki je Kijevu očitala izvedbo obsežnega napada z več kot 90 droni dolgega dosega. Čeprav je Rusija v podporo svojim trditvam objavila videoposnetke sestreljenih letalnikov, neodvisni viri in ameriška stran teh dokazov niso potrdili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe že pred tem označil za laž. Ameriške ugotovitve krepijo stališče Kijeva, ki je v uradnem odzivu zavrnil ruske videoposnetke kot ponaredke. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija z domnevnimi napadi opravičevala stopnjevanje vojaških operacij na severovzhodu Ukrajine. Agencija Reuters je ob tem opozorila, da informacij iz obveščevalnih krogov še ni mogla neodvisno preveriti.

Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.

Iranski predstavniki so zavrnili izjave ameriškega predstavnika o diplomatski ponudbi Iranu, češ da ne gre za resnično ponudbo ali diplomatsko dejanje, temveč za poskus izmikanja. Poudarili so, da bi morala biti Amerika odgovorna za kršitve zakonov in napade na iranske jedrske objekte. Irakči je kritiziral novo ameriško definicijo diplomacije, ki jo razume kot narekovanje in ne kot pogajanja.

Transspolna uslužbenka Agencije za nacionalno varnost (NSA) toži Trumpovo administracijo in skuša preprečiti izvrševanje predsedniškega izvršnega ukaza ter drugih politik, za katere trdi, da kršijo zakonodajo.

Novozelandski bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju povečal za 1,1 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar je nad pričakovanji 0,9 %. Kljub temu je gospodarska rast na Novi Zelandiji v zadnjih šestih mesecih stagnirala, celotno gospodarstvo pa je še vedno manjše kot pred letom dni.

CSKA je s prepričljivo zmago 8:2 nad NSA prevzel vodstvo v bolgarskem prvenstvu v hokeju na ledu. Tekma je bila ponovitev lanskega finala, v katerem so tokrat slavili 'armejci', ki so pred dvema tednoma osvojili tudi nacionalni pokal. Ivan Hodulov je dosegel štiri gole in je s 22 zadetki vodilni strelec prvenstva.

Ameriškega veleposlanika v Izraelu, Mikea Huckabeeja, so dodatno kritizirali, ker se je julija skrivaj srečal z Jonathanom Pollardom v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu. Razkritje je sprožilo bes, saj naj bi ukradene ameriške tajne informacije, ki jih je Pollard posredoval Izraelu, verjetno prišle tudi v roke Sovjetske zveze.

Nacionalna služba (NSA) je opozorila javnost na lažno objavo, ki kroži po družbenih omrežjih. Ta objava lažno trdi, da bo objavljena "druga serija napotitev Nacionalne študentske službe" v sredo, 5. novembra. NSA poudarja, da je objava neresnična.

Petar Lazović, suspendirani uslužbenec Agencije za nacionalno varnost, je na sodišču v Podgorici izjavil, da ne želi zapustiti pripora, dokler je v njem njegov oče. Lazović je to izjavil na ročišču, kjer sodijo Radoju Zvicerju in skupini v zvezi z več kaznivimi dejanji in umorom Milana Ljepoje. Njegov odvetnik je predlagal ukinitev pripora, vendar je Lazović zahteval umik predloga.

Kitajska je obtožila Združene države Amerike, da so izvedle kibernetske napade na nacionalni center za razširjanje časa. Peking trdi, da je ameriška agencija NSA v hekerskem napadu uporabljala pametne telefone za napad na omenjeno institucijo.

Kitajska je obtožila ameriško Agencijo za nacionalno varnost (NSA), da je izvedla kibernetske napade na kitajski nacionalni časovni center. Po preiskavi trdijo, da bi morebitna škoda na povezanih objektih lahko ogrozila urednost in natančnost časovnih storitev.

V Črni gori so v obsežni policijski akciji aretirali več nekdanjih policijskih funkcionarjev, med njimi Aleksandra Aca Mijajlovića in Draga Spičanovića, ter višjo državno tožilko. Iliji Vasoviću, policijskemu uslužbencu, ki je bil obtožen v primeru Aleksandra Mrkića, so odpravili pripor in odredili nadzor. Ombudsman opozarja, da je življenje Veljovića lahko ogroženo. Advokat Zoran Piperović je dejal, da konkretne podrobnosti aretacij še niso znane.

Stranka Srbija center (SRCE) je izrazila zaskrbljenost glede izginotja 12 milijard dinarjev, namenjenih fakultetam v Srbiji, ki jih je odobrilo Ministrstvo za finance. Stranka je pozvala Državno revizorsko institucijo, da preveri porabo sredstev Ministrstva za prosveto, saj fakultetam grozi izklop električne energije. SRCE je podprlo zahteve dekanov in zahteva pojasnilo glede porabe sredstev.

Indijska policija je aretirala okoljskega aktivista Sonama Wangchuka na podlagi zakona o nacionalni varnosti (NSA) in ga odpeljala iz Ladakha. Protesti so zahtevali pet življenj, več deset ljudi je bilo ranjenih. Medtem je bila v prestolnici Madagaskarja razglašena policijska ura po nasilnih protestih zaradi pomanjkanja vode in elektrike, kjer je policija uporabila solzivec za razpršitev protestnikov.

Skupine iz delte Nigra so izrazile podporo predsedniku Tinubuju in vodji NNPCL ter zavrnile proteste proti reformam. Mladi iz delte Nigra so kritizirali poziv IYC k odstavitvi Ojularija in protest označili za 'kengurujevo predstavo'.

Črnogorski premier Milojko Spajić in direktor Agencije za nacionalno varnost (ANB) Ivica Janović sta se sestala s šefom britanske obveščevalne službe (MI6) Sirom Richardom Mooreom. Poudarjena je bila obojestranska zavezanost krepitvi bilateralnih odnosov in izboljšanju sodelovanja na ključnih področjih.

Tulsi Gabbard, direktorica Nacionalne obveščevalne službe (DNI), je razkrila komunikacije in poročila, ki vključujejo Hillary Clinton, Baracka Obamo in visoke uradnike. E-poštno sporočilo iz leta 2016 razkriva, da je James Clapper, takratni direktor DNI, rekel direktorju NSA, Mikeu Rogersu, da se morajo držati 'svoje zgodbe'.

Črnogorski poslanci so danes v skupščini razpravljali o predlogu zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB). Poleg tega so na dnevnem redu tudi predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zaščiti kulturnih dobrin in zakon o amnestiji.

V črnogorski skupščini so poslanci nadaljevali zasedanje, na katerem so razpravljali o predlogu zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB) in o predlogu zakona o dopolnitvah zakona o zaščiti kulturnih dobrin. Seja se je začela ob 9. uri.

Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil tradicijo in se sestal s kandidati za štirizvezdne generale, kar je sprožilo zaskrbljenost glede politizacije najvišjih vojaških činov. Ta praksa odstopa od preteklih običajev in krepi vpliv predsednika na napredovanja v obrambi. Medtem je bil odpuščen tudi glavni odvetnik NSA, kar kaže na širše spremembe v varnostnem aparatu. Evropa medtem krepi svojo obrambo, medtem ko DIU (Obrambna inovacijska enota) stavi na vodikove tehnologije.

Filip Adžić iz Gibanja URA je kritiziral predlagani zakon o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), češ da omogoča zakonito nadzorovanje državljanov. Kabinet predsednika je izjavil, da zakon, ki prepoveduje proteste, ni v skladu z evropskimi standardi in ogroža svobodo izražanja ter pravico do protesta, saj vsak protest že vnaprej razglaša za grožnjo.

V Združenih državah Amerike se razpravlja o staranju v politiki, pri čemer je Marie Gluesenkamp Perez izstopila kot demokratka, ki se ne izogiba tej temi. Medtem so bili deležni pozornosti tudi kadrovske spremembe znotraj obveščevalnih služb, saj je bila April Doss, preiskovalka domnevnega sodelovanja z Rusijo, odpuščena z mesta generalne svetovalke NSA. V senatu pa je bila kljub demokratskemu nasprotovanju potrjena nominacija Emila Bovea za zveznega sodnika, kar predstavlja zmago za Trumpovo administracijo.

Specialno državno tožilstvo (SDT) je preiskovalo morebitno zlorabo položaja s strani Ivice Janovića, prvega človeka tajne službe, zaradi imenovanja oseb brez ustreznih kvalifikacij. Medtem je Odbor za izvolitve in imenovanja predlagal Ivana Bojovića za direktorja Tržnic in pijac, s podporo petih članov odbora. V drugem primeru tožilstvo ni našlo elementov prekrška v satirični objavi Rajković Nenadić.

V Srbiji se državljani srečujejo s težavami pri pridobivanju listin o nepremičninah, saj sistem Republiškega geodetskega zavoda ne deluje. Kljub zakonski določbi, da državni organi sami pridobivajo te dokumente, je resničnost drugačna in državljani so prepuščeni sami sebi. Medtem pa je v Črni gori organizacija BIRN pozvala evropske in nato zvočnike k ustavitvi sprejetja zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), saj menijo, da ta zakon resno ogroža demokratične standarde, vladavino prava in človekove pravice v državi.

Šesnajst organizacij civilne družbe, med njimi HRA, CGO in CŽP, je javno pozvalo k takojšnjemu umiku predloga zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB) iz skupščinske procedure. Organizacije trdijo, da predlagane rešitve resno ogrožajo ustavne in mednarodno zagotovljene pravice državljanov.

Institut alternativa je kritiziral novi predlog zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), ki naj bi omogočal popolno izločitev vseh javnih naročil iz veljavnih predpisov. Po mnenju inštituta član 83 predloga zakona, ki predvideva, da se "za realizacijo nabav v Agenciji ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih", predstavlja nazadovanje v primerjavi z veljavno zakonodajo. Opozorili so, da bo to izhajalo tudi za nabave, ki nimajo varnostnega značaja, kot je na primer nakup pisarniškega materiala.

Vlada je predlagala nov Zakon o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), ki prinaša spremembe za boljše usklajevanje z EU standardi, varovanje človekovih pravic in učinkovit odziv na sodobne grožnje. Predlog predvideva nova operativna pooblastila za uslužbence ANB ter jasnejša pravila delovanja, s poudarkom na spopadanju s kibernetskimi napadi, subverzivnim delovanjem in mednarodnim ekstremizmom. Vlada zagotavlja, da novi zakon krepi nadzor in uvaja strožja pravila, kar naj bi omogočilo boljše obvladovanje varnostnih izzivov.

Vlada je na seji potrdila več predlogov zakonov, med drugim o Agenciji za nacionalno varnost ter o gospodarskih družbah in registraciji gospodarskih subjektov, vključno z njihovimi poročili z javnih razprav. Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na zakon o stečaju in likvidaciji bank. Medtem je Predstavniški dom Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine sprejel predlog zakona o izmenah zakona o zaščiti pred požarom in gasilstvu, ki odpravlja člene, neustavne glede na odločbe Ustavnega sodišča FBiH, ker so kršili pravico lokalne samouprave.

Vlada je na telefonski seji 23. julija 2025. sprejela sedem predlogov zakonov, med drugim tudi Predlog zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB). Ostali predlogi se nanašajo na ključna področja državne uprave, vključno z varnostjo, gospodarstvom in zdravstvom.

V Črni gori je iz sodnega spisa proti nekdanjemu direktorju Agencije za nacionalno varnost (ANB) Dejanu Peruničiću izginil dokazni material, vključno z digitalno forenziko telefona. O tem domnevnem izginotju dokazov in vložitvi kazenske ovadbe so razpravljali na Odboru za varnost in obrambo črnogorskega parlamenta. Primer je bil javnosti znan že novembra lani, vendar so iz Višjega sodišča šele sedaj potrdili, da se ukvarjajo s tem primerom. Škandal vzbuja vprašanja o preglednosti in integriteti sodnega sistema v državi.

Lideri Evropskega saveza so na Upravo policije in Agencijo za nacionalno varnost naslovili zahtevo za nujno oceno varnosti za predsednika občine Budva, ki je bil žrtev fizičnega napada. V Prištini se je nadaljevalo sojenje v primeru Banjska z zaslišanjem zaščitene priče. V Užicah pa je bil iz pripora izpuščen študent Pavle Cicvarić, ki je tam preživel en teden in verjame, da je bila javnost ključna za njegovo izpustitev.