V Hiši zgodovine Avstrije (hdgö) na Dunaju je na ogled umetniška instalacija »Eingestickt«, ki spominja na ljudi, umorjene v času nacizma v Hartheimu. Umetnica in fotografinja Ulrike Wieser ter zgodovinarka Melanie Dejnega s pomočjo vezenja opozarjata na žrtve nacističnih medicinskih zločinov ter njene življenjske in družinske zgodbe. Razstava se osredotoča na 67 ljudi, umorjenih leta 1940 v Hartheimu.

Phyllis "Pippa" Latour je bila ena zadnjih agentk britanskega Special Operations Executive. Njena hrabrost je pripomogla k osvoboditvi Evrope pred nacizmom. Šele desetletja kasneje so njeni otroci izvedeli za njeno tajno poslanstvo med drugo svetovno vojno.

Karl Haidle je umrl v občini Kernen im Remstal v Baden-Württembergu. Kot so sporočili, je bil Haidle zgled in je do visoke starosti deloval samostojno. V starosti skoraj 100 let je še delal v svojem vinogradu. Doživel je obe svetovni vojni, padec berlinskega zidu in prehod v novo tisočletje.

Maria Teschler-Nicola, nekdanja direktorica oddelka za antropologijo Prirodoslovnega muzeja na Dunaju (NHM), je praznovala 75. rojstni dan. Njeno raziskovalno zanimanje obsega širok spekter, od prvih človeških sledi v Evropi do nečloveških znanstvenih praks v času nacizma.

V starosti 94 let je umrl priznani češki pisatelj in disident Ivan Klíma, ki je preživel holokavst in se uprl komunističnemu režimu v Češkoslovaški. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike. Klíma je bil borec za svobodo, v svojih delih pa je opisoval življenje pod totalitarizmom.

Nemški režiser Fatih Akin v svojem novem filmu "Amrum" raziskuje nemško preteklost in poudarja trajno odgovornost Nemčije za obstoj Izraela zaradi zločinov nacizma. V intervjuju je Akin izjavil, da Nemčija ni kriva, vendar je vseeno dolžna zagovarjati Izrael. Poudaril je pomen nemške državne zavesti v zvezi z izraelsko pravico do obstoja. Režiser je izrazil tudi svoje dvome in pomisleke glede te odgovornosti.

Bavarska je vrnila štiri umetniška dela, ki so bila med nacističnim režimom ukradena judovskim družinam. Dežela je bila v preteklosti kritizirana zaradi svoje politike vračanja nacistične roparske umetnosti, zdaj pa želi pokazati drugačen pristop.

V Župi sv. Marije Magdalene v Oštrcu pri Jazovki je potekala misa zadušnica za 814 žrtev iz jame Jazovka, ki jo je vodil zagrebški nadškof Dražen Kutleša. Hkrati je delegacija pod vodstvom ministra Medveda na Mirogoju počastila spomin na žrtve vseh totalitarnih ideologij, vključno z nacizmom, fašizmom in komunizmom, v spomin na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je delegacija mesta Dubrovnik položila vence in prižgala sveče pri spomeniku na otoku Daksa. S tem so se spomnili 53 nedolžnih žrtev, ki so bile umorjene na tem otoku leta 1944.

Očeta in sina so aretirali v Brive-la-Gaillarde, ker sta na balkonu izobesila francosko zastavo s simbolom SS. Med preiskavo so v njunem stanovanju našli knjigo o zgodovini nacizma. Spodbudili so preiskavo zaradi opravičevanja vojnih zločinov.

Nova spletna baza podatkov razkriva usode tisočih žrtev prisilnih medicinskih raziskav v času nacizma. Baza, ki jo je ustvarila nemška družba Max-Planck in Nacionalna akademija, vsebuje profile približno 16.000 žrtev in domnevnih žrtev, vključno s številnimi iz Avstrije. Cilj projekta je osvetliti trpljenje posameznikov, ki so bili podvrženi nečloveškim poskusom.

Izraelska veleposlanica v Bosni in Hercegovini, Galit Peleg, je ostro obsodila primerjavo cionizma z nacizmom, ki jo je izrekel Bakir Izetbegović, predsednik Stranke demokratske akcije (SDA). Izetbegović je to primerjavo izrekel v kontekstu razprav o trpljenju Palestincev v Gazi, kar je veleposlanica Peleg označila za globoko žaljivo.

Mestno sodišče v Brnu je v četrtek oprostilo vse obtožene v primeru izdaje knjige Germarja Rudolfa »Holokavst pod lupo«, ki zanika dejstva o holokavstu. Sodišče je odločilo, da ne gre za kaznivo dejanje. Obtožnica je štirim moškim, na čelu s Pavlom Kamasom, očitala članstvo v zločinski združbi, ki širi ideje nacizma, neonacizma in zanikovalcev holokavsta, ter izdajanje obskurnih knjig iz nacistične Nemčije. Tožilka je obtožila tudi tri pravne osebe udeležbe v organizirani zločinski skupini in zanikanja genocida. Obtoženi so se izrekli za nedolžne.

Ugotovljeno je bilo, da mladi pripadniki skrajne desnice Hitlera imenujejo »šef« in si izmišljajo nove šifrirane pozdrave. Raziskava je razkrila, da je biti nacist med mladimi postalo 'nekoliko kul'. Med njimi so se ponovno pojavili tudi 'skinheadi', ena pesem pa je nepričakovano postala njihova himna.

Matthias Brandt, sin nekdanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta, je ob 81. obletnici neuspešnega atentata na Adolfa Hitlerja izrekel osrednji govor in pozval današnjo družbo k opozarjanju na pozabljanje zgodovine. Brandt je poudaril pomen ozaveščenosti in razmisleka o vprašanjih, povezanih z odporom proti nacističnemu režimu, ter izpostavil "izjemno neustrašnost" svojih staršev pri njihovem uporu proti nacizmu, s čimer je povezal preteklost s sedanjostjo.

Češki predsednik Petr Pavel je podpisal novelo kazenskega zakonika, ki kriminalizira propagiranje komunistične ideologije na enak način kot nacistično propagando. Po novem zakonu so predvidene zaporne kazni za ustvarjanje, podpiranje ali promoviranje gibanj, ki imajo za cilj zatiranje človekovih pravic in svoboščin, vključno z nacističnimi in komunističnimi gibanji. Ta poteza je sprožila burne reakcije v državi pred oktobrskimi volitvami.

Na postolju ure na Trgu bana Jelačića v središču Zagreba so se pojavili nacistični simboli, med njimi '1161', 'HH' in '88'. Ti simboli so del niza provokativnih sporočil, ki so se v zadnjem času pojavila v Zagrebu in so sprožila zaskrbljenost. Simboli 'HH' in '88' se pogosto povezujejo z nacizmom in belo nadvlado, saj 'HH' pomeni 'Heil Hitler', '88' pa kodira isto frazo, pri čemer se osmica nanaša na osmo črko abecede.