Madžarska energetska skupina MOL in ruska stran, ki jo predstavlja večinski lastnik Gazprom Neft, sta vstopili v sklepno fazo pogajanj o prodaji lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po navedbah profesorja beograjske strojne fakultete Miloša Banjca sta se strani načelno že sporazumeli o prenosu lastništva, trenutno pa usklajujeta le še končno ceno transakcije. Dogovor bi pomenil strateški umik ruskega kapitala iz srbskega energetskega sektorja pod pritiskom mednarodnih razmer. Pomemben preobrat v pogajanjih predstavlja domnevna privolitev Združenih držav Amerike, ki so po poročanju nekaterih virov dale tiho soglasje za tovrstno lastniško zamenjavo. Ta korak je ključen zaradi sankcij zahodnih držav proti ruskim podjetjem, ki so oteževale poslovanje srbske naftne družbe na evropskih trgih. Prevzem s strani madžarskega MOL-a bi NIS-u omogočil nemoteno oskrbo z nafto prek jadranskega naftovoda JANAF in stabilizacijo regionalnega trga. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših energetskih poslov v regiji v zadnjem desetletju. Čeprav podrobnosti o ceni še niso javno znane, se pričakuje, da bo posel sklenjen v kratkem, kar bo korenito spremenilo energetsko pokrajino na Balkanu. Srbija bi s tem zmanjšala svojo neposredno energetsko odvisnost od ruskih podjetij, medtem ko bi MOL utrdil svojo prevladujočo vlogo v jugovzhodni Evropi.

Kancelarija za nadzor tujih sredstev Združenih držav Amerike (OFAC) je podaljšala operativno licenco srbski naftni družbi NIS, kar je po ocenah ekonomistov omogočilo stabilizacijo poslovanja podjetja. Podaljšanje licence, ki velja do 23. januarja, je bilo ključno za ponovno vzpostavitev dobavne verige surove nafte, saj je podjetje pred tem imelo težave zaradi mednarodnih sankcij in omejitev pri poslovanju s tujimi partnerji. Profesor na Ekonomski fakulteti v Beogradu Velimir Lukić je izpostavil, da je odločitev ameriških oblasti prišla v kritičnem trenutku za srbski energetski sektor. Stabilizacija poslovanja NIS-a ne pomeni le nemotene oskrbe srbskega trga z derivati, temveč tudi zmanjšanje negotovosti v širši regiji. Lukić je opozoril, da podjetje v tako kratkem obdobju treh tednov sicer ne more popolnoma povrniti prejšnjega stanja poslovanja, vendar pa so ti ukrepi nujni za ohranitev operativne sposobnosti. Podaljšanje licence je omogočilo tudi nemoteno plačevanje obveznosti do tujih dobaviteljev in finančnih institucij, kar je bilo v preteklih mesecih oteženo. Srbski energetski sektor ostaja pod drobnogledom zaradi lastniške strukture podjetja NIS, kjer ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Kljub temu so ameriški regulatorji prepoznali potrebo po prehodnem obdobju, ki preprečuje popolno energetsko blokado države. Ta poteza je interpretirana kot pragmatičen korak za preprečevanje širše gospodarske škode v Srbiji in sosednjih državah, ki so odvisne od srbske energetske infrastrukture.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je napovedal, da bo srbska država izkoristila morebitno priložnost za povečanje svojega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po Macutovih besedah bi s tem korakom država pridobila večjo nadzorno moč nad podjetjem, ki velja za enega ključnih energetskih subjektov v državi. Premier je poudaril, da bo končna odločitev odvisna od prihodnjega razvoja dogodkov in analize stanja. Ob tem je predsednik vlade potrdil, da so v Srbijo pred nekaj dnevi prispeli predstavniki madžarske energetske družbe MOL, ki so že začeli s podrobno analizo poslovanja NIS-a. Macut je izrazil pričakovanje, da bodo te dejavnosti v bližnji prihodnosti prinesle pozitivne rezultate za srbsko energetiko. Napovedi o krepitvi državnega vpliva prihajajo v času, ko se regija spopada s spremenjenimi strateškimi okoliščinami na trgu energentov. Srbija si s temi premiki prizadeva zagotoviti večjo energetsko stabilnost in zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov. Morebitno povečanje deleža bi pomenilo spremembo v lastniški strukturi, v kateri ima trenutno pomembno vlogo ruski Gazprom Neft. Vlada bo situacijo podrobno spremljala, preden sprejme končne zaveze o dokupu delnic.

Borzni posrednik Branislav Jorgić je podal novo oceno vrednosti srbske energetske družbe Naftna industrija Srbije (NIS), pri čemer je poudaril, da trenutna borzna cena, ki znaša približno milijardo evrov, ne odraža dejanske tržne vrednosti podjetja. Po njegovem mnenju bi morali kot merilo upoštevati knjigovodsko vrednost, ki znaša 3,2 milijarde evrov. To pomeni, da je ruski lastniški delež v podjetju vreden približno 1,5 milijarde evrov. Jorgić pojasnjuje, da nizka borzna vrednost ne odraža realnega stanja premoženja in potenciala družbe. Razlika med tržno kapitalizacijo na borzi in knjigovodsko vrednostjo je posledica različnih dejavnikov na srbskem kapitalskem trgu. Analiza je pomembna predvsem v luči morebitnih lastniških sprememb in geopolitičnih pritiskov na energetski sektor v regiji, kjer ima ruski kapital še vedno pomembno vlogo.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Predstavniki madžarskega MOL-a so prispeli v Srbijo in začeli poglobljeno analizo poslovanja Naftne industrije Srbije (NIS), znan kot »due diligence«. Obiskali so ključne zmogljivosti NIS-a, vključno z bencinskimi servisi, rafinerijo in petrokemijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Predstavniki madžarske energetske skupine MOL bodo prihodnji teden obiskali srbsko naftno podjetje Naftna industrija Srbije (NIS), kjer bodo začeli s postopkom skrbnega pregleda poslovanja (due diligence). Po poročanju tiskovne agencije Tanjug nameravajo madžarski strokovnjaki v okviru obiska pregledati vse ključne zmogljivosti podjetja NIS, kar vključuje tako proizvodne objekte kot distribucijsko mrežo. Ta poteza nakazuje na povečano zanimanje madžarskega energetskega velikana za strateško povezovanje ali morebitno spremembo lastniške strukture v srbskem naftnem sektorju. Skupina MOL, ki že zaseda pomemben položaj na srednjeevropskem trgu, bi s tem korakom lahko dodatno okrepila svojo prisotnost na Balkanu. Podrobnosti o morebitni ponudbi za prevzem ali strateškem partnerstvu za zdaj ostajajo neznane, saj sta obe strani osredotočeni na prvo fazo analize podatkov.

Ekonomist Bojan Stanić je napovedal, da se v prihodnjih dveh tednih pričakuje ponovni začetek prerade surove nafte v rafineriji v Pančevu, kar bi lahko stabiliziralo razmere na trgu. Glavna težava, s katero se spopada družba NIS, ostaja vprašanje licenc in sankcij, ki so onemogočile standardno kartično plačevanje na njihovih bencinskih servisih. Stanić poudarja, da je v primeru najslabšega scenarija z licencami nujno zapolniti državne rezerve nafte, da bi zagotovili nemoteno oskrbo srbskega trga iz domačih virov. Kljub negotovosti obstaja upanje za vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili dolgoročno nemoteno delovanje podjetja NIS in vrnitev vseh plačilnih storitev za potrošnike. Ključno vlogo pri tem bo igral Jadranski naftovod (JANAF) ter odločitve, ki bodo sprejete po 23. januarju. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi rešitev logističnih in regulativnih ovir omogočila ponovno uporabo plačilnih kartic, kar bi olajšalo poslovanje na bencinskih črpalkah po vsej državi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Urada za nadzor tujega premoženja pri finančnem ministrstvu Združenih držav Amerike (OFAC), ki je podaljšal licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Macut je poudaril, da je ta poteza rezultat intenzivnih diplomatskih dejavnosti in pogovorov, ki jih je vodila Srbija. Po njegovih besedah gre za potrditev uspešne zunanje politike države, ki neposredno vpliva na stabilnost energetskega sektorja. Novico je premier označil za spodbudno, zlasti v luči podatka, da v Srbijo že 84 dni ni vstopila surova nafta, kar povečuje pomen nemotenega delovanja nacionalnega naftnega podjetja. Odločitev ameriških oblasti omogoča nadaljnje poslovanje podjetja kljub siceršnjim omejitvam in sankcijam, ki vplivajo na regionalni energetski trg. Srbska vlada verjame, da bo to podaljšanje zagotovilo potrebno varnost pri oskrbi z energenti v prihodnjih mesecih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je sporočila, da je srbska vlada podaljšala licenco družbi Naftna industrija Srbije (NIS). Ministrica je odločitev označila za najboljšo novico ob začetku novega leta, saj naj bi podaljšanje zagotovilo stabilnost na energetskem trgu in nadaljevanje investicij v srbsko gospodarstvo. Odločitev je ključnega pomena za nemoteno delovanje največje energetske družbe v državi, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, a ostaja strateški steber srbskega gospodarstva. Podaljšanje licence omogoča družbi NIS nadaljnje raziskovanje, proizvodnjo in predelavo nafte ter zemeljskega plina. Mesarovićeva je ob tem poudarila, da gre za pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti države, ki se v zadnjih letih spopada s kompleksnimi geopolitičnimi razmerami na področju oskrbe z energenti. Gre za rutinski, a strateško pomemben postopek, ki vpliva na tisoče delovnih mest in proračunske prihodke Srbije.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izpostavila, da bo v letu 2026 za srbski energetski sektor ključnega pomena ponovni zagon in nemoteno delovanje Naftne industrije Srbije (NIS). Ministrica je v izjavi za javnost poudarila, da Srbija ne sme ostati brez goriva, zato bo obratovanje rafinerije v Pančevu postavljen kot neizogiben pogoj v vseh prihodnjih pogajanjih o prodaji ruskega deleža v podjetju. Vlada se aktivno pripravlja na strateške odločitve, ki bodo zagotovile energetsko varnost države v prihodnjih letih. Napovedi o prihodnosti NIS so tesno povezane z negotovostjo glede lastniške strukture, saj so ruski partnerji pod pritiskom mednarodnih sankcij. Đedović Handanovićeva je pojasnila, da bodo pogovori s potencialnimi kupci usmerjeni predvsem v zagotavljanje dolgoročne stabilnosti oskrbe s naftnimi derivati. Projektna načrtovanja za leto 2026 tako vključujejo tehnološko posodobitev in polno operativno zmogljivost predelovalnih obratov, kar je po mnenju srbske vlade prioriteta državnega pomena.

Ameriški urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) je sprejel odločitev o podaljšanju licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS), ki bo po novem veljala do 23. januarja. Srbski finančni minister Siniša Mali je poudaril, da so te novice neposreden rezultat intenzivnih diplomatskih prizadevanj in pogovorov predsednika države Aleksandra Vučića z uradniki v Washingtonu. Odločitev ameriških oblasti je ključna za stabilnost srbskega energetskega sektorja, saj omogoča nemoteno poslovanje podjetja v obdobju mednarodnih sankcij. Podaljšanje licence predstavlja pomemben diplomatski uspeh za srbsko vlado, ki si prizadeva za zagotavljanje energetske varnosti v kompleksnih geopolitičnih razmerah. Po navedbah ministra Malija in premierja Miloša Vučevića ta poteza potrjuje strateško težo dialoga z ameriškimi institucijami. Srbski uradniki so izpostavili, da bi prekinitev licence lahko povzročila resne motnje na trgu naftnih derivatov, zato je odločitev OFAC-a sprejeta z velikim olajšanjem.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je v pogovoru za medije zagotovila, da je država za prihajajočo zimsko sezono uspešno zagotovila stabilno oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom. Po njenih besedah sta gospodarstvo in prebivalstvo varna pred morebitnimi motnjami, saj so proizvodne zmogljivosti v celoti pripravljene na povečano obremenitev. Poudarila je, da Elektroprivreda Srbije (EPS) deluje nemoteno in bo zagotavljala neprekinjeno dobavo. Posebno pozornost je ministrica namenila zalogam surovin, pri čemer je izpostavila, da je na deponijah trenutno približno 1,9 milijona ton premoga, kar predstavlja zadostno rezervo za premagovanje zimskih konic. Zagotovila o energetski varnosti prihajajo po obdobju negotovosti, ki so jo povzročile zunanje sankcije in logistični izzivi pri dobavi energentov. Kljub preteklim pritiskom na srbski energetski sektor oblasti trdijo, da so tveganja uspešno obvladali z diverzifikacijo in boljšo pripravljenostjo domačih objektov.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Madžarski naftni gigant MOL se z Rusko federacijo pogaja o prevzemu Naftne industrije Srbije (NIS) in premoženja družbe Lukoil v Srbiji ter širši regiji. Profesor Slobodan Aćimović z beograjske ekonomske fakultete je ocenil, da bi bila takšna akvizicija koristna za vse vpletene strani, vključno s Srbijo, Rusijo in ZDA. MOL bi z nakupom pridobil pomembne predelovalne zmogljivosti in okrepil svoj regionalni vpliv na trgu energentov. Prve uradne informacije o morebitni sklenitvi posla oziroma podpisu memoranduma o soglasju so pričakovane v prvi polovici prihodnjega leta. Ta poteza prihaja v času povečanih pritiskov Evropske unije na države kandidatke za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, kar bi MOL-ov prevzem lahko olajšal s prenosom lastništva na podjetje iz države članice EU. Pogajanja odražajo širšo strategijo energetskega prestrukturiranja na Balkanu, kjer se Srbija spopada z izzivi prihodnje oskrbe s plinom in nafto zaradi napovedanih omejitev tranzita ruskih energentov skozi EU.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ocenil, da ameriški predsednik Donald Trump bolj kot ruski predsednik Vladimir Putin ponižuje srbske oblasti.

Aleksander Bocan-Harčenko je izjavil, da je Gaspromnjeft v sodelovanju s srbsko vlado zagotovil nemoteno poslovanje NIS-a kljub sankcijam, kar ni vplivalo na potrošnike.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je o energetski varnosti pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vučić se je Orbanu zahvalil za podporo Srbiji pri zagotavljanju energetske varnosti.

Prvi podpredsednik srbske vlade in finančni minister Siniša Mali je izjavil, da bo Srbija morala reagirati, če do 15. januarja ne bo našla rešitve za Naftno industrijo Srbije (NIS). Mali je poudaril, da je to potrebno za ohranitev energetske varnosti in stabilnosti Srbije.

Ruski ambasador Aleksandar Bocan-Harčenko je izjavil, da Rusija išče rešitev za Naftno industrijo Srbije (NIS) v duhu prijateljskih odnosov med Srbijo in Rusijo, kot je dejal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Rešitev za NIS ni enostavna.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil nezadovoljstvo nad tem, da Beograd ni doživel večjih korakov naprej od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vučić je izrazil razočaranje glede tarif in sankcij proti NIS, ter obtožil Albanijo in Kosovo.

Največja zasebna indijska rafinerija nafte, Reliance Industries, je ponovno začela uvažati rusko nafto, čeprav veljajo ameriške sankcije proti ključnim ruskim proizvajalcem. Podjetje je začasno prekinilo nakupe ruske nafte po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu, vendar je ponovno vzpostavilo dobavo, kar je ključnega pomena za stabilizacijo dobav in zmanjšanje posledic sankcij.

Ameriška Kancelarija za kontrolo tuje lastnine (OFAC) je izdala novo licenco Naftni industriji Srbije (NIS), s katero se rok za pogajanja o prodaji ruskega deleža podaljšuje do 24. marca 2026, poroča Tanjug.

Lastniki bencinskih servisov v Srbiji so izpostavili, da je gorivo, ki ga dobavlja Naftna industrija Srbije (NIS), dražje od uvoženega za približno štiri do pet dinarjev na liter.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ima Srbija velik problem zaradi ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije, saj ne more uvoziti potrebnih 6.000 ton dizla na dan. Težave se pojavljajo pri uvozu z baržami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da še ni videl rešitve za Naftno industrijo Srbije (NIS), o kateri poroča ruski portal in vključuje MOL. Poudaril je, da rešitev mora zadovoljiti tako rusko kot srbsko stran. Vučić upa, da bo rešitev kmalu najdena.

Srbska vlada se je v pogovorih z Mednarodnim denarnim skladom (MMF) zavezala k nadaljnji rasti cen električne energije za gospodinjstva v prihodnjem letu. Prav tako so se dogovorili o nujni rešitvi vprašanja Naftne industrije Srbije (NIS).

Stranka slobode i pravde (SSP) in Srbija centra sta v srbski skupščini predlagali zakon o uvedbi nadzornega organa v NIS (Naftna industrija Srbije) in začasni ustavitvi lastniških pravic delničarjev Gaspromnjefta in PJSC Intelligence. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je kritično ocenil predlog in dejal, da sedanja vlada ne bo izvajala nacionalizacije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da obstajajo informacije, da predstavniki Gazproma vodijo pogovore o prodaji Naftne industrije Srbije (NIS) madžarski družbi MOL.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić je izjavil, da pričakuje, da bo situacija glede Naftne industrije Srbije (NIS), ki je že več kot dva meseca pod ameriškimi sankcijami zaradi ruskega vpliva, pozitivno rešena do konca januarja.

Predsednik Vučić je potrdil, da Gazprom vodi pogovore o prodaji deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) tudi z madžarskim MOL-om. Potrdil je tudi, da ima Srbija z Rusijo dogovor o podaljšanju dobave plina do 31. marca.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil upanje, da bo situacija v zvezi z Naftno industrijo Srbije (NIS) rešena v naslednjih tednih. Poudaril je, da obstajajo težave z uvozom nekaterih derivatov, vendar Srbijo rešujejo ogromne rezerve.