Otok Hashima ob obali Nagasakija, nekoč najgosteje poseljen kraj na svetu, je danes popolnoma zapuščen in znan kot eden najbolj prepoznavnih izgubljenih krajev na svetu.

Japonske skupine preživelcev atomskih bomb, vključno z organizacijo Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, so ostro kritizirale odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov. Preživelci Hirošime in Nagasakija so izrazili močno nasprotovanje temu ukrepu, ki po njihovem mnenju predstavlja korak nazaj v globalnih prizadevanjih za razorožitev. Nihon Hidankyo je poslala protestno pismo ameriškemu veleposlaništvu na Japonskem.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za nazadnjaško in neodgovorno, s čimer se je pridružil mednarodni obsodbi ponovnega testiranja jedrskega orožja. Združeni narodi so že prej izrazili zaskrbljenost, zdaj pa se vrstijo kritike na račun Trumpove odločitve, ki po mnenju mnogih meša stvari in predstavlja grožnjo miru.

Po napovedi Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov so se oglasile različne države in posamezniki. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je izjavil, da so preizkusi potrebni za zagotavljanje delovanja ameriškega jedrskega arzenala. ZDA niso izvedle jedrskega poskusa z eksplozijo že 33 let.

V starosti 101 leta je v svojem rojstnem kraju Oita umrl nekdanji japonski premier Tomiichi Murayama, znan po svojem opravičilu za japonsko agresijo med drugo svetovno vojno in ustanovitvi pomoči za žrtve vojne.

Film "Bleda svetloba na gričih", adaptacija istoimenskega romana Kazua Ishigura, je prejel mešane kritike. Francoski mediji poročajo, da film režiserja Keija Ishikawe težko prehaja med osemdesetimi leti v Združenem kraljestvu in Japonsko po Nagasakiju. Očitali so mu pomanjkanje jasnosti in subtilnosti. Nasprotno pa drugi viri poudarjajo, da film raziskuje soočanje žensk s preteklostjo, pri čemer se zgodba odvija med dvema kontinentoma in dvema časovnima obdobjema.

Avstralski pisatelj Richard Flanagan v svojem romanu 'Vprašanje 7' raziskuje povezavo med ljubezensko zgodbo in uničenjem Hirošime. Roman, ki ga je izdal Libros del Asteroide / Edicions del Periscopi, se poglablja v spomin in zgodovino ter raziskuje, kako je lahko ljubezen posredno vplivala na tragični dogodek. Flanagan poudarja, da brez atomske bombe v Hirošimi ne bi obstajal.

V Nagasakiju so sorodniki nekdanjih nizozemskih vojnih ujetnikov, ki so med drugo svetovno vojno trpeli zaradi zlorab in stradanja v japonskih taboriščih, obiskali nekdanje taborišče, da bi počastili spomin na svoje bližnje. Obisk je bil posvečen spominu na trpljenje ujetnikov.

Japonski cesar Naruhito je skupaj z ženo in hčerko počastil žrtve atomske bombe v Nagasakiju, s čimer je zaključil turnejo po nekaterih najbolj prizadetih krajih v drugi svetovni vojni. Japonska obeležuje 80. obletnico bombardiranja.

Tunizija je za svojega kandidata za najboljši mednarodni film na 98. podelitvi oskarjev izbrala dramo »The Voice of Hind Rajab«, ki se dogaja v Gazi in rekonstruira dogodke okoli smrti šestletne Hind Rajab. Svetovna premiera filma bo 3. septembra na filmskem festivalu v Benetkah. Med hollywoodskimi zvezdniki, ki podpirajo film, sta tudi Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Mad Solutions je prevzel arabske pravice za distribucijo filma. Švedska pa je za svojega kandidata izbrala politični triler Tarika Saleha »Eagles of the Republic«, ki je zadnji del Salehove »Kairske trilogije«.

Švedska je za svojega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec izbrala politični triler Tarika Saleha, »Orli republike«, ki je zadnji del Salehove »Kairske trilogije«. Tunizija pa je izbrala dramo Kaouther Ben Hania, »Glas Hind Rajab«, ki se dogaja v Gazi in rekonstruira dogodke okoli smrti šestletne Hind Rajab. Brad Pitt in Joaquin Phoenix sta med hollywoodskimi zvezdami, ki podpirajo film kot izvršna producenta. Mad Solutions je prevzel arabske pravice za predvajanje filma.

Japonska je v petek obeležila 80. obletnico kapitulacije v drugi svetovni vojni. Cesar Naruhito je izrazil spoštovanje prizadevanjem prebivalstva za doseganje miru in blaginje od konca vojne leta 1945. Spomnil je na atomski bombni napad na Hirošimo in Nagasaki, ki sta vodila v brezpogojno kapitulacijo Japonske.

Članki obravnavajo različne teme. Prvi članek govori o težavah, s katerimi se srečuje ekipa zaradi poškodb igralcev. Drugi se osredotoča na vojaškega analitika, ki razkriva, kako se določa, koga bodo varovale Kobre, in na vprašanje varovanja Vučevića. Tretji članek poroča o izjavi kralja Karla o ceni vojne, ki presega bojišče. Zadnji članek govori o preiskavi uradnika Dajkovića.

Papež Frančišek je ob 80. obletnici bombardiranj Hirošime in Nagasakija pozval k miru in dejal, da svet zavrača vojno kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da morajo voditelji vedno upoštevati svoje odgovornosti in ne ignorirati najbolj ranljivih.

V Nagasakiju so preživeli atomskega bombardiranja ob 80. obletnici pozvali mlade, da prevzamejo vlogo pri spodbujanju gibanja za odpravo jedrskega orožja, saj se era pričevanj hibakuš počasi končuje. Poudarili so tudi, da se vzorci nadzora globalnega diskurza nadaljujejo od preteklega stoletja do danes.

Članki opozarjajo na povečano nevarnost jedrske vojne, 80 let po atomskih bombnih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prekinitev nadzora nad jedrskim orožjem in možnost eskalacije v Ukrajini povečujeta tveganje. Poudarjeno je, kako je poskusna detonacija prve jedrske bombe v ZDA leta 1945 začela atomsko dobo, z več kot 2.500 jedrskimi poskusi, ki so spremenili zemeljsko atmosfero.

Svet je obeležil 80. obletnico atomskega bombardiranja Hirošime, ki je postala simbol globalnega boja proti jedrskemu orožju. Opozorila so bila izrečena, da svet ponovno hodi po robu jedrske katastrofe.

Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

Nova članka opozarjata na izgubo groze pred atomskimi bombami na Hirošimo in Nagasaki, hkrati pa izpostavljata ponovno oboroževanje Japonske. Poudarjeno je, da je atomska bomba v Hirošimi leta 1945 povzročila smrt 140.000 ljudi.

Ob 80. obletnici bombardiranja Hirošime so potekale slovesnosti in protesti. Italijanski predsednik Mattarella je obsodil grožnjo uporabe jedrskega orožja kot zločin proti človeštvu in ponovil, da jedrske vojne ni mogoče dobiti. Mediji poročajo, da spomin na dogodek bledi, jedrska nevarnost pa ostaja.

Ob 80. obletnici atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem preživeli opozarjajo na povečane jedrske napetosti v svetu. Masako Wada, pomočnica generalnega sekretarja Nobelove nagrajenke organizacije, deli svojo izkušnjo in izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se temnih trenutkov človeštva. Josephine Askegård pa v svojem članku analizira, kako se je retorika okoli atomskih bomb spreminjala skozi čas.

Ob 80. obletnici atomskega napada na Hirošimo, je v Schlainingu razstavljen eden od tisoč origami žerjavov, ki simbolizirajo mir in spomin na dogodek. Dva vnuka, eden preživeli obeh bombnih napadov, drugi pa nadzornik detonacije, sta se kljub preteklosti spoprijateljila in si prizadevata za svet brez jedrskega orožja.

New York Post je jedrsko bombardiranje Hirošime označil za mirovniško akcijo in poudaril, da je napad rešil na stotine tisoč življenj, kar je bilo po njihovem mnenju sporna, a pravilna odločitev.

Novi članki so razširili vpliv atomske bombe na japonsko kulturo, ki se odraža v filmih, mangah in animejih, kot sta 'Godzilla' in 'Akira'. Poudarili so, da dogodek, ki se je zgodil pred 80 leti in uničil Hirošimo, še vedno globoko zaznamuje japonsko kulturo.

Jeremy Corbyn in Caroline Lucas, podpredsednika Kampanje za jedrsko razorožitev (CND), bosta zastopala CND na Japonskem ob 80. obletnici atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki. Pridružila se bosta preživelim "Hibakuša", dostojanstvenikom, poslancem in mednarodnim delegatom z vsega sveta. Sočasno, skoraj 80 let po napadu ZDA na Hirošimo, dva preživela opozarjata na katastrofalne posledice jedrske vojne, kljub temu, da sta bila leta 1945 na nasprotnih straneh.

Najnovejša raziskava, izvedena pred 80. obletnico atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, je pokazala, da so mnenja Američanov o upravičenosti teh bombardiranj še vedno zelo deljena. Raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 5.000 odraslih Američanov, je objavila ameriška raziskovalna skupina, rezultati pa so bili predstavljeni v ponedeljek. Članki s portalov japantoday.com in japantimes.co.jp poudarjajo to mešanico pogledov in delitev v javnem mnenju ZDA.

Španski aktivisti na ladji Handala, ki je bila zasežena s strani Izraela, se sestajajo s pravniki, saj jih 21 ostaja v nezakonitem priporu. Medtem je bil Izrael, kljub preteklim izključitvam, ponovno povabljen na spominske slovesnosti ob 80. obletnici obstreljevanja Nagasakija, kar kritiki označujejo kot promocijo "izraelskega genocida". Ta odločitev, ki so jo podprle države G7 ter Avstralija in Nova Zelandija, je naletela na ostro kritiko.

Več kot 200 britanskih poslank in poslancev je pozvalo vlado k priznanju palestinske države, s čimer so sledili francoskemu predsedniku Macronu. Medtem je znana grška osebnost Marietta Kurkoulou-Latsi opisala neprijeten incident v taverni z izraelsko družino, ki je prerasel v izražanje sovraštva.

Moški je odpovedal zmenek uro pred začetkom, ko je izvedel, da ženska ne pije alkohola, kar je sprožilo razpravo na TikToku. Kanye West je bil opisan kot genij in vizionar, kljub njegovemu spornemu obnašanju. Jase Robertson pa je spregovoril o svoji žalosti po smrti očeta Phila Robertsona in o duhovni izkušnji, ki mu je pomagala pri zdravljenju.

V japonskem mestu Nagasaki so po 80 letih končali obnovo katedrale, ki je bila uničena v atomski bombi med drugo svetovno vojno. Zadnji element, ki so ga obnovili, je bil zvon, ki so ga uničili pred 80 leti. Slovesna blagoslovitev novega zvona in dokončanje obnove sta pomembna simbola spomina na tragične dogodke in zmage nad uničenjem.

V katedrali v Nagasakiju so blagoslovili zvon, ki nadomešča tistega, uničenega med ameriškim atomskim bombardiranjem pred skoraj 80 leti. Ta dogodek predstavlja zaključek obnove katedrale, ki je bila pomembno uničena v napadu. Zvon je simbol sprave in spomina na tragične dogodke druge svetovne vojne.

Katedrala v Nagasakiju je dobila nazaj svoj zvon, ki je bil uničen v ameriškem atomskem napadu pred skoraj 80 leti. Novi zvon, ki so ga poimenovali »Zvon sv. Kateri z Ho« (St. Kateri Bell of Ho), so blagoslovili in tako zaključili obnovo katedrale. Gre za delo ameriške skupine, ki je pomagala pri obnovi.