Avstrijska raziskovalna in znanstvena sfera se pripravljata na leto 2026, ki bo kljub nekdanjim apokaliptičnim napovedim fizika Heinza von Försterja minilo v znamenju strateškega načrtovanja in tehnološkega napredka. Glavne raziskovalne ustanove v sosednji državi bodo v tem obdobju določale proračunske okvire za leta 2027–2029, kar bo ključno za dolgoročno stabilnost avstrijskega inovacijskega sistema. Na mednarodni ravni Dunaj utrjuje svojo vlogo središča znanosti, saj bo konec novembra gostil pomembno mednarodno konferenco o kvantni mehaniki. Poleg proračunskih vprašanj bo leto 2026 zaznamovano z globalnimi trendi, ki vključujejo ponovno osredotočanje na raziskovanje Lune in vzpon umetne inteligence v vlogi avtonomnih znanstvenih raziskovalcev. Na področju medicine se obetajo premiki pri uvajanju novih genskih terapij. Avstrijski strokovnjaki poudarjajo, da bodo ti dogodki zasenčili zgodovinske spekulacije o koncu sveta in državo postavili v središče evropskega znanstvenega dogajanja.

Študija o podnebnih spremembah, ki je bila aprila 2024 objavljena v reviji Nature in so jo promovirali levičarski mediji, je bila umaknjena zaradi "netočnosti". Študija je bila del prizadevanj za promocijo "zelene" naracije in ustvarjanje podnebne panike.

Znanstveniki so s pomočjo roverja Perseverance na Marsu prvič neposredno zaznali električne razelektritve. Meritve kažejo, da trenje v dvignjenem prahu povzroča nastanek električnega naboja, kar ustvarja pogoje za pojavljanje bliskanja, podobnega tistemu na Zemlji. Električne razelektritve so bile sicer že prej opažene na Jupitru in Saturnu.

Raziskovalna skupina, ki deluje pri podjetju Google DeepMind, je razvila KI-sistem AlphaProof, ki bi na mednarodni matematični olimpijadi (IMO) osvojil srebrno medaljo. Sistem je bil prvi te vrste, ki je dosegel raven medalje. Ekipa je svoj pristop podrobno predstavila v strokovni reviji Nature.

Sony AI je razvil Fair Human-Centric Image Benchmark (FHIBE), zbirko več kot 10.000 človeških slik, namenjeno ocenjevanju pristranskosti v modelih umetne inteligence (UI) za računalniški vid, osredotočen na ljudi. FHIBE, etično pridobljena in temelječa na soglasju, omogoča prepoznavanje in odpravljanje stereotipov ter pristranskosti v aplikacijah računalniškega vida. Zbirka podatkov, objavljena v Nature, implementira najboljše prakse glede zasebnosti, varnosti, raznolikosti in uporabnosti.

Cepiva proti Covid-19, ki temeljijo na mRNA, bi lahko spodbudila protitumorske obrambne mehanizme in izboljšala preživetje bolnikov s pljučnim rakom ali melanomom. Nedavne raziskave kažejo, da mRNA cepiva proti Covid-19 lahko izboljšajo imunoterapije, zlasti pri bolnikih, katerih tumorji se ne odzivajo dobro na te terapije. Študija, objavljena v reviji Nature, je sprožila razprave o metodologiji.

Raziskovalna skupina Jerneja Uleta s Kemijskega inštituta je odkrila nov biološki proces, ki celicam omogoča ohranjanje ravnovesja med beljakovinami in preprečuje njihovo škodljivo kopičenje. Odkritje, objavljeno v reviji Nature, bi lahko prispevalo k boljšemu razumevanju in zdravljenju različnih bolezni.

Nove študije kažejo, da bi lahko mRNA cepiva, razvita za COVID-19, imela ključno vlogo pri razvoju "takojšnjih" cepiv proti raku. Raziskava je pokazala, da so imeli bolniki z nemaloceličnim pljučnim rakom in metastatskim melanomom, ki so poleg imunoterapije prejeli mRNA cepiva proti COVID-19, znatno izboljšano triletno stopnjo preživetja.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko cepiva proti COVID-19, ki temeljijo na mRNA, potencialno pomagajo bolnikom, katerih tumorji se ne odzivajo dobro na tradicionalno imunoterapijo. Ugotovili so, da cepivo deluje kot sirena, ki aktivira imunske celice po celem telesu, in da mRNA v teh cepivih poveča odziv imunskega sistema.

Glede na novo študijo Univerze Rutgers, objavljeno v reviji "Nature", se je svetovna gladina morja med letoma 1900 in 2020 dvignila precej hitreje kot v kateremkoli drugem obdobju v zadnjih 4.000 letih. Raziskava poudarja jasen vzrok za pospešeno dviganje morske gladine, ki presega naravne spremembe.

V Andih v provinci La Rioja so argentinski znanstveniki odkrili fosilizirane kosti enega najstarejših dinozavrov na svetu. Najdba se nahaja na nadmorski višini 3000 metrov, fosili pa naj bi bili stari vsaj 225 milijonov let.

Prihodnji teden se začenja razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad. Začenši z nagrado za medicino ali fiziologijo v ponedeljek in konča z razkritjem zmagovalcev v ekonomiji en teden pozneje. Te nagrade veljajo za ene najprestižnejših priznanj na svetu za dosežke na področjih medicine, fizike, kemije, književnosti, ekonomije in miru.

Nova študija, objavljena v The Lancet Infectious Diseases, je pokazala, da se tveganje za dolgotrajni COVID pri otrocih podvoji po drugi okužbi. Študija je zajela več kot 460.000 otrok in mladostnikov iz 40 pediatričnih bolnišnic v ZDA. Poleg tega so rezultati testov MCAS v Massachusettsu razkrili, da se šole še vedno soočajo z učnimi izzivi po pandemiji COVID-19. Opazili so tudi, da COVID še vedno kroži, o čemer pričajo sprejemi v bolnišnice, povezani s tem virusom.

Mednarodna raziskovalna skupina z avstrijsko udeležbo je predstavila ambiciozen projekt Biodiversity Cell Atlas, katerega cilj je kartiranje vsake celice vseh živih bitij na Zemlji, vključno z živalmi, rastlinami, glivami in enoceličnimi organizmi, kot so alge. Cilj projekta je pridobiti boljše razumevanje življenja na ravni posameznih celic. Vodilo projekta je bilo objavljeno v strokovni reviji Nature.

Študija ocenjuje, da je dim iz rekordnih kanadskih gozdnih požarov leta 2023 povzročil približno 82.100 prezgodnjih smrti po vsem svetu. Samo med 26. junijem in 7. julijem 2023 je dim povzročil približno 5.400 akutnih smrti v Združenih državah in Kanadi. Požari so onesnaženemu zraku izpostavili več kot 350 milijonov ljudi v Severni Ameriki in Evropi.

Češki astronavt Aleš Svoboda bi lahko poletel v vesolje konec leta 2027, vendar je misija odvisna od izbire podjetja s strani ameriške agencije NASA, ki bo zagotovilo prevoz posadke na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Trenutno se čaka na odločitev NASA glede izbire tega podjetja.

Nevroznanstveniki so predstavili prvi celovit zemljevid aktivnosti nevronov med sprejemanjem odločitev. Raziskava, objavljena v reviji Nature, razkriva, da je odločanje porazdeljeno po različnih predelih možganov in poteka visoko koordinirano.

Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo je vodila Univerza v Stockholmu, je odkrila najstarejši mikrobni DNK, ohranjen v ostankih stepskega mamuta, starega 1,1 milijona let. Z rekonstrukcijo delnih genomov patogena so znanstveniki dobili vpogled v evolucijo mikroorganizmov in njihovo povezanost z gostitelji v daleki preteklosti.

Nova fosilna odkritja opisujejo Spicomellusa afer kot dinozavra z 'ekstremnim' oklepom in repnim orožjem, ki je živel pred približno 165 milijoni let v današnjem Maroku. Njegova edinstvena obrambna oprema, vključno z bodicami dolgimi do enega metra, postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o evoluciji ankilozavrov in kaže na zgodnejši razvoj oklepa kot smo mislili. Znanstveniki ga opisujejo kot 'jaw-droppingly weird' dinozavra.

Raziskava revije Nature, ki je zajela več kot 1100 fizikov, je razkrila, da strokovnjaki še vedno močno razhajajo glede temeljnega razumevanja kvantne mehanike in njene povezave z realnostjo, kljub stoletju uspešne uporabe te teorije. Razhajanja se pojavljajo celo glede osnovnih konceptov. Raziskava je bila izvedena ob 100. obletnici kvantne mehanike.

Najnovejše raziskave kažejo, da lahko respiratorni virusi, kot sta gripa in SARS-CoV-2, aktivirajo mirujoče rakave celice dojke, ki so se razširile v pljuča. To odkritje, objavljeno v reviji Nature in izvedeno na miših, razkriva povezavo med nalezljivimi boleznimi in metastazami. Študijo so vodili znanstveniki iz Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva in Nizozemske, kar poudarja potencialno tveganje za preživele raka dojke ob okužbi z virusi dihal.

Študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da respiratorni virusi, kot sta gripa in SARS-CoV-2, lahko 'prebudijo' mirujoče metastatske celice raka dojke v pljučih in tako pospešijo nastanek pljučnih metastaz. Raziskava, izvedena na živalskih modelih in potrjena s podatki tisočev bolnikov, poudarja, kako lahko vnetja in okužbe prispevajo k nastanku novih tumorjev.

Nedavna raziskava revije "Nature" je razkrila zapleteno in protislovno situacijo glede uporabe umetne inteligence pri oblikovanju znanstvenih raziskav. Poročilo kaže na globoko zaskrbljenost glede prihodnosti in etike znanstvenega dela, saj obstaja precejšen razkol med raziskovalci glede tega vprašanja. Hkrati pa portal "India Today" izpostavlja šest vsakodnevnih navad, ki lahko pomagajo izboljšati akademsko uspešnost brez nepotrebnega stresa. Te navade poudarjajo pomen pametnega in ne zgolj marljivega pristopa k študiju, kar kaže na to, da uspeh ni odvisen zgolj od učenja v zadnjem trenutku.

Nova študija genoma starodavnih prebivalcev Sibirije je razkrila, da imajo predniki Madžarov pred 4.500 leti genetske povezave z današnjimi prebivalci Estonije, Finske in Madžarske. Rezultati študije, objavljeni v reviji Nature, osvetljujejo izvor in migracijske poti evropskih narodov.

Nemški paleontologi so odkrili fosil plazilca, ki je živel pred več kot 247 milijoni let in ima nenavadno strukturo, podobno peresom, ki mu je rasla na hrbtu. Ta edinstvena lastnost, ki je znanstvenike pustila brez besed, saj nima ne lusk ne perja v klasičnem pomenu, nakazuje morda evolucijski povezovalni člen do perja, kot ga poznamo danes pri pticah. Novoodkriti plazilec, poimenovan Mirasaur, predstavlja paradoks v evoluciji in zbuja zanimanje za razumevanje razvoja živali v zgodovini Zemlje. Medtem ko je ta izjemen odkritje osredotočeno na paleontologijo, se drugi članek dotika ohranjanja globalno pomembne vrste – orla Kragulja (Aquila chrysaetos), ki je simbol nacionalne identitete in je zaradi izgube habitata, nezakonitega prometa in podnebnih sprememb uvrščen na seznam ogroženih vrst v Mehiki.

Novejše raziskave so potrdile, da se raven trifluoroocetne kisline (TFA) povečuje v zračnih padavinah po vsem svetu. Ta kemikalija se ne razgrajuje v naravi in je bila že odkrita v pitni vodi, tleh ter človeški krvi, kar vzbuja zaskrbljenost ekologov glede potencialne neuporabnosti vodnih virov že do leta 2025.

Predstavljen je bil Aeneas, nov model umetne inteligence, ki zgodovinarjem omogoča globlje razumevanje, atribucijo in obnovo starodavnih napisov. Ta prelomna tehnologija, ki jo je razvil Google DeepMind, je bila objavljena v ugledni reviji Nature in predstavlja prvi tovrstni pristop k digitalizaciji in analizi zgodovinskih besedil, kar lahko bistveno spremeni način povezovanja s preteklostjo.

Največja študija o štiridnevnem delovnem tednu, objavljena v reviji Nature, je potrdila, da ta model prinaša izboljšave na področju duševnega in fizičnega zdravja zaposlenih, hkrati pa ne poveča stresa, čeprav je delo opravljeno v krajšem času. Raziskava, ki je v šestih mesecih zajela skoraj 3000 zaposlenih v 141 podjetjih, je pokazala tudi višjo raven zadovoljstva z delom in enako plačo.