Nemška zvezna vlada je napovedala ponovno uvedbo spodbud za nakup električnih vozil, ki bodo veljale za nazaj od začetka letošnjega leta. Ukrep prihaja po tem, ko je koalicija prvotne subvencije ukinila zaradi krpanja proračunskih lukenj, kar je povzročilo precejšen padec prodaje električnih avtomobilov na največjem evropskem avtomobilskem trgu. Nova shema pomoči je usmerjena v spodbujanje prehoda na trajnostno mobilnost in podporo nemški avtomobilski industriji, ki se v zadnjem obdobju spopada z zmanjšanim povpraševanjem. Podrobnosti o natančni višini finančnih sredstev in pogojih za pridobitev subvencij so v fazi usklajevanja, vendar je ključni element napovedi prav retroaktivna veljavnost od 1. januarja 2024. S tem korakom želi Berlin stabilizirati trg in zagotoviti predvidljivost za potrošnike, ki so bili po nenadni prekinitvi prejšnjega programa pomoči konec leta 2023 negotovi. Odločitev odraža pritisk avtomobilskega lobija in potrebo po doseganju podnebnih ciljev, ki so bili zaradi upočasnitve elektrifikacije voznega parka pod vprašajem.

Nemška zvezna vlada je po javni razglasitvi izraza »posebna sredstva« (Sondervermögen) za »neoskrubno besedo leta« (Unwort des Jahres) stopila v bran svoji terminologiji. Tiskovni predstavnik vlade je v uradni izjavi poudaril, da nameravajo pri uporabi tega izraza vztrajati, saj naj bi po njihovem mnenju ustrezno opisoval specifične finančne mehanizme, namenjene predvsem modernizaciji vojske. Izraz je strokovna žirija kritizirala kot evfemizem, ki prikriva dejstvo, da gre v resnici za zadolževanje oziroma nove dolgove, ki so zunaj rednega proračunskega okvira. Kritiki menijo, da poimenovanje zavaja javnost, saj beseda »sredstva« ali »premoženje« običajno označuje nekaj pozitivnega, medtem ko gre v tem primeru za obremenitve prihodnjih generacij. Kljub odločitvi jezikoslovcev nemška politika ostaja neomajna. Vlada trdi, da je bila uvedba teh sredstev nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in potrebe po hitrem investiranju v obrambne zmogljivosti države, pri čemer izbrana terminologija po njihovem mnenju ne vpliva na transparentnost finančnih operacij pred parlamentom.

Nemška zvezna ministrica za raziskave Dorothee Bär je po zgledu bavarskega premierja Markusa Söderja odpovedala svojo udeležbo na prihajajočem vrhu Ludwiga Erharda ob Tegernseeju. Uradni razlog za odpoved so po navedbah njenega kabineta terminska prekrivanja z drugimi obveznostmi, vendar se je ministrica za ta korak odločila v času naraščajočih napetosti med politiko in organizatorjem dogodka. Ludwig-Erhard-Gipfel organizira medijska skupina Weimer Media Group, ki se je v zadnjem obdobju znašla pod plazom kritik in negativnih naslovov v medijih. Čeprav Bärjeva v nasprotju s Söderjem ni neposredno navedla političnih razlogov za odpoved, je njen umik interpretiran kot nadaljevanje distanciranja vodilnih politikov stranke CSU od omenjenega dogodka in njegovega ustanovitelja Wolframa Weimerja. Dogodek, ki tradicionalno velja za prestižno stičišče gospodarstva in politike, se sedaj sooča z resnimi težavami pri zagotavljanju visoke ravni političnih govorcev. Odpovedi dveh ključnih politikov iz vrst bavarske krščansko-socialne unije (CSU) mečejo senco na verodostojnost letošnjega srečanja in nakazujejo širši konflikt med bavarsko vlado in organizatorji vrha.

Nemška vlada je blizu dogovora o večmilijardni naložbi v operaterja omrežja Tennet. Razširitev velikih električnih omrežij igra ključno vlogo pri energetskem prehodu, vendar je zelo draga. Zvezna vlada se bo sedaj udeležila v upravljavcu omrežja.

Nemška zvezna vlada je zavrnila predlog zveznih dežel za uvedbo obvezne kontrole osebnih dokumentov potnikov neposredno pred vstopom na letalo. Predlog so dežele podale z namenom izboljšanja varnosti in natančnejšega nadzora nad tem, kdo se dejansko nahaja na krovu zrakoplova. Čeprav so nekatere evropske države, kot sta Francija in Španija, tovrstne ukrepe že uvedle v svojo redno prakso, Berlin ostaja pri obstoječi ureditvi. Vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza za zdaj še ni podala uradnih in podrobnih utemeljitev za svojo odločitev o blokadi tega ukrepa. Kritiki opozarjajo, da sedanja praksa omogoča anonimnost potnikov, saj letalske družbe pogosto preverjajo le veljavnost vozovnic, ne pa tudi identitete potnika s pomočjo uradnega dokumenta s fotografijo. Zagovorniki sprememb poudarjajo, da bi takšen korak bistveno otežil potovanja osebam z lažno identiteto ali tistim, ki so na seznamih iskanih oseb. Kljub pritisku deželnih notranjih ministrov zvezna vlada zaenkrat ne načrtuje zakonskih sprememb, ki bi letalske prevoznike zavezale k strožjemu preverjanju ob vratih za vkrcanje.

Nemško združenje obrtnikov je izrazilo nezadovoljstvo zaradi neizpolnjenih obljub o razbremenitvi, ki jih je zvezna vlada zapisala v koalicijsko pogodbo. Ena izmed osrednjih zahtev za zmanjšanje birokracije je odprava prepovedi nedeljske peke za peke, kar bi po mnenju panožnih predstavnikov omogočilo večjo prilagodljivost in konkurenčnost na trgu. Obrtniki opozarjajo, da so trenutne regulacije zastarele in preveč obremenjujoče za mala podjetja, ki se spopadajo z naraščajočimi stroški in administrativnimi ovirami. Poleg vprašanja nedeljskega dela so predstavniki obrtne zbornice izpostavili, da napovedano zmanjšanje birokracije poteka prepočasi ali pa se sploh ne izvaja. Vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je ob začetku mandata napovedala obsežne reforme za spodbujanje gospodarstva, vendar obrtniki trdijo, da v praksi še niso občutili bistvenih izboljšav. Zahtevajo takojšnje ukrepe, ki bi podjetnikom omogočili lažje poslovanje brez nepotrebnih državnih posegov v delovni čas in proizvodne procese.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je zvezno vlado v Berlinu pozval h končanju notranjih sporov in k večji disciplini v pričakovanju volilnega leta 2026. Po mnenju vplivnega politika krščanskih demokratov (CDU) so jasne odločitve in enotnost koalicije nujne za stabilnost države, saj nenehni javni prepiri med vladnimi partnerji spodkopavajo zaupanje javnosti v institucije. Wüst je v svojem nagovoru izpostavil, da bi morala vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza prednost dati skupnim rešitvam pred strankarskimi interesi. Njegov poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskimi izzivi in naraščajočimi političnimi pritiski, kar bo ključno zaznamovalo politično dinamiko do zveznih volitev. Takšna retorika odraža tudi priprave opozicije na prevzem oblasti in njeno strategijo izpostavljanja šibkih točk trenutne koalicije.

Nekdanji nemški predsednik Christian Wulff je ostro kritiziral delovanje trenutne vladne koalicije pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza. Wulff je v svojem javnem nastopu poudaril, da črno-rdeča koalicija trpi zaradi pomanjkanja ambicij, hitrosti in odločnosti pri izvajanju ključnih reform. Po njegovih besedah vlada ne izkorišča svojega položaja za aktivno vodenje države, kar je ponazoril s prispodobo, da mora tisti, ki sedi na vozniškem sedežu, dejansko voziti. Wulffovi očitki se nanašajo predvsem na domnevno pasivnost izvršne oblasti v času, ko Nemčija potrebuje korenite spremembe. Nekdanji predsednik zahteva »pravi ponovni začetek«, ki bi vladi povrnil potrebno energijo za spopadanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi. Kritika je odmevna predvsem zaradi Wulffovega statusa v nemški politiki in dejstva, da prihaja iz vrst konservativne unije, ki vodi trenutno vlado.

Nemški kancler Friedrich Merz bo letos prvič po prevzemu funkcije nagovoril državljane v tradicionalnem novoletnem govoru, ki bo na sporedu na silvestrovo. V Nemčiji je uveljavljena tradicija, da se aktualni predsednik vlade ob koncu leta obrne na javnost in predstavi ključne poudarke ter usmeritve za prihodnje leto. Mediji v Nemčiji so že objavili razporede predvajanja, ki bodo javnosti omogočili spremljanje nagovora preko televizijskih zaslonov v večernih urah. Nagovor prihaja v času pomembnih političnih sprememb v državi, saj gre za prvi tovrstni nastop Merza v vlogi kanclerja. Gre za simbolno pomemben dogodek, ki ga nemška javnost pozorno spremlja, saj postavlja ton vladni politiki za leto 2025. Priprave na prenos potekajo na osrednjih javnih in zasebnih televizijskih postajah, ki bodo zagotovile široko dostopnost sporočila novega voditelja največjega evropskega gospodarstva.

Nemška zvezna policija je uradno aktivirala novo enoto za boj proti dronom v Blumbergu, okrožje Barnim. Cilj enote je izboljšati preprečevanje vohunjenja, sabotaž in motenj v zračnem prometu. Vzporedno s tem se posodabljajo letališča za obrambo pred droni.

Nemška zvezna vlada je namenila milijarde sredstev za operaterje prenosnih omrežij, da bi znižala stroške električne energije za številne uporabnike. Zdi se, da ukrep deluje, vendar neenakomerno. Nekatere zvezne države bi lahko ostale brez pomoči.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo v gradnjo cest in železnic vložila več milijard evrov. Samo za Bavarsko so v zveznem načrtu transporta predvidene ogromne vsote denarja, natančneje 32,4 milijarde evrov za nove avtoceste in državne ceste.

Nemška vlada razpravlja o svežnju ukrepov v energetski politiki, ki vključuje omrežnine in davke na električno energijo, vendar zaenkrat ne predvideva znižanja davka na električno energijo za vse. Avstrijski kancler Stocker pa je napovedal obsežno reformo elektroenergetskih omrežij, s ciljem znižanja omrežnine in posledično znižanja računov za elektriko.

Nemška zvezna vlada je potomcem avstrijske podjetnice Grete Klein (1884–1962), ki je morala leta 1939 pobegniti z Dunaja, vrnila oljno sliko Ferdinanda Georga Waldmüllerja z naslovom »Hansl's erste Ausfahrt (Heimkehrende Kinder)«. Slika, razvrščena kot nacistična roparska umetnost, je bila prvotno namenjena za »Sonderauftrag Linz« Adolfa Hitlerja. Umetniško delo je bilo vrnjeno iz lastništva nemške zvezne vlade.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Nemška zvezna vlada se je soočala z naraščajočo proračunsko vrzeljo do leta 2029, ki naj bi znašala 172,1 milijarde evrov, kar je skoraj 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Ta povečana vrzel je bila posledica koalicijskih kompromisov in je predstavljala dodatno oviro za prihodnje proračunsko načrtovanje. Finančni minister Lars Klingbeil je v sredo predstavil drugi osnutek proračuna, ki ga bo kabinet še obravnaval, pri čemer so bili posebej zahtevni časi od leta 2027 naprej. Medtem se je v Castrop-Rauxlu kljub rešitvi dolgov pojavil finančni kaos, saj naj bi do leta 2036 v finančnem načrtu manjkalo 100 milijonov evrov, dolg pa naj bi do takrat znašal 947 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanje o morebitni finančni injekciji zvezne dežele.

Nemška zvezna vlada načrtuje uvedbo pakta za pravno državo leta 2026, s katerim želi povečati financiranje pravosodja. Cilj je nasloviti težave, kot so kadrovske primanjkljaji in zaostanek pri digitalizaciji, ki bremenijo pravosodni sistem. Zvezna vlada bo namenila znatno več sredstev za izboljšanje delovanja pravosodja.

Nemška zvezna vlada je v okviru ponovne uvedbe "Pakta za pravno državo" namenila približno 500 milijonov evrov za okrepitev pravosodja v nemških zveznih deželah. Sredstva bodo namenjena predvsem ustvarjanju novih delovnih mest v pravosodju in pospešitvi digitalizacije. Dodatna finančna sredstva naj bi pripomogla tudi v boju proti davčnim utajam.

Nemška zvezna vlada je izrazila zaskrbljenost ob načrtih sina Silvia Berlusconija za prevzem medijske skupine ProSiebenSat.1. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer se je sestal s Pier Silviom Berlusconijem v kanclerjevem uradu, da bi razpravljal o prevzemu. Weimer je izrazil pomisleke glede ohranitve novinarske neodvisnosti, še posebej ob upoštevanju očetovih tesnih povezav z Vladimirjem Putinom.

Nemška zvezna vlada zaenkrat ne načrtuje priznanja Palestine, za razliko od Francije. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vlade, se bo Nemčija temu koraku še izognila, saj priznanje vidi kot eno zadnjih faz reševanja bližnjevzhodnega konflikta skozi dvodržavno rešitev. Vendar pa je Nemčija pripravljena povečati pritisk na Izrael, če ne bo napredka pri reševanju konflikta.

Nemška zvezna vlada je sporočila, da zaenkrat ne načrtuje kratkoročnega priznanja Palestine kot države, s čimer se ne pridružuje pobudi francoskega predsednika Macrona. Kljub temu je Nemčija pripravljena povečati pritisk, če ne bo napredka pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta. Medtem ko vodja opozicijske CDU Friedrich Merz nasprotuje priznanju, pa ga levi opozicijski stranki podpirata.

Nemška zvezna vlada je zavrnila kratkoročno priznanje Palestine kot države, s čimer se je odločila drugače kot Francija, ki je tak predlog podala. Nemška vlada je poudarila, da bo priznanje sledilo le v okviru pogajanj o dvodržavni rešitvi, ki naj bi prinesla mir in varnost v regijo. Varnost Izraela je bila izpostavljena kot prednostna naloga, odločitev pa je bila sprejeta pod vodstvom Friedricha Merza.

Schleswig-Holsteinski premier Daniel Günther je ocenil, da je bil začetek delovanja črno-rdeče koalicije pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza (ne Güntherja Merza, ki je predsednik CDU) uspešen. Günther je pohvalil kanclerja, vendar je izrazil tudi določeno nezadovoljstvo, čeprav članek ne navaja specifičnih podrobnosti o tem, kaj ga je motilo.

Nemška zvezna vlada razpolaga s skoraj 56 milijardami evrov na računu pri Bundesbank, vendar tega denarja ne more porabiti, kar postavlja pod vprašaj njeno sposobnost obvladovanja gospodarskih izzivov. Medtem ko se država bori s proračunskimi omejitvami in birokracijo, veliki korporativni igralci prevzemajo pobudo, saj naj bi s 631 milijardami evrov pomagali pri okrevanju države iz krize.

Češka republika je izrazila interes za sodelovanje v programu SAFE Evropske unije, da bi s krediti financirala nakup bojnih tankov Leopard 2 A8. Medtem je nemški obrambni minister Pistorius pozval ZDA, naj hitro zamenjajo sisteme protizračne obrambe Patriot, ki so bili predani Ukrajini.

Nemška zvezna vlada je v osnutku zakona, ki sta ga pripravila ministrstvi za delo in gospodarstvo, določila, da bodo podjetja, ki želijo pridobiti zvezna javna naročila, morala plačevati zaposlenim po tarifnih pogodbah. Namen zakona je zagotoviti poštene plače in preprečiti uničujočo konkurenco. Izjema pri uveljavljanju tarifnih pogodb naj bi veljala za gradbene pogodbe, povezane z vojašnicami.

Volker Wissing, nekdanji minister FDP, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti nemške koalicijske vlade. Njegove opozorila so sledila izkušnjam s propadom prejšnje »semaforske« koalicije. Trenutno ga skrbi spor glede kandidatke za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf. Wissing, ki je bil tudi sam sodnik, meni, da je nezadostna izvolitev Brosius-Gersdorfove za ustavno sodnico "velika napaka" Unije (CDU/CSU), kar bi lahko pripeljalo do prezgodnjega konca sedanje črno-rdeče vlade.