Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so danes, tretji dan božiča po julijanskem koledarju, praznovali spomin na svetega prvomučenca in arhiđakona Štefana. Svetnik, ki je bil sorodnik apostola Pavla in arhiđakon jeruzalemske cerkve, v srbski tradiciji zavzema posebno mesto kot zavetnik srednjeveške vladarske dinastije Nemanjićev. Praznovanje vključuje številne ljudske običaje, ki so tesno povezani s sklepnim delom božičnega obdobja in prehodom v novo leto. Praznik spremljajo specifični obredi, namenjeni varovanju doma in družine. Po izročilu verniki na ta dan iz hiše odstranjujejo božično slamo, vendar to počnejo v tišini, kar simbolično označuje tiho slovo božičnih praznikov. Slama se pogosto uporablja za zaščito sadovnjakov in čebelnjakov, kar poudarja kmetijski in zaščitniški pomen praznika v srbski kulturi. Sveti Štefan velja za prvega krščanskega mučenika, ki je bil zaradi svojega oznanjanja kamenjan v Jeruzalemu. Njegov kult je med srbskimi verniki izjemno močan, saj so številni vladarji iz dinastije Nemanjić k svojemu imenu dodajali ime Štefan kot potrditev legitimnosti in božje zaščite. Današnje slovesnosti so potekale v cerkvah po celotni regiji, kjer srbska skupnost ohranja svojo versko dediščino.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so danes praznovali Mratindan, posvečen svetemu mučeniku Stefanu Dečanskemu, znan tudi kot Mratindan. Hkrati se praznuje tudi spomin na svetega velikomučenika Mino. Po ljudskem izročilu naj bi sončno vreme na ta dan imelo poseben pomen.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so obeležili praznik ikone Marije Trojeručice, ene najbolj čaščenih in čudodelniških ikon v pravoslavnem svetu, še posebej med srbskim narodom. Po predaji naj bi ta ikona imela celilne moči in je bila dolgo časa v posesti Nemanjićev.