Ruska državna duma je sprejela zakon, ki določa 19. april kot dan spomina na žrtve genocida nad sovjetskim ljudstvom. Pobudo za sprejetje zakona je dala stranka Enotna Rusija. Olga Zanko, podpredsednica odbora državne dume za razvoj civilne družbe, je poudarila pomembnost zakona za ohranjanje spomina in zaščito prihodnjih generacij. Izpostavila je, da so zločini nacistov v preteklosti in neonacistov danes enaki.
Kljub temu, da so bili nekateri deli zakonodaje označeni za neustavne, bodo v Združenih državah Amerike okrepili pooblastila za ukrepanje proti protestnikom na verskih objektih. Odločitev je bila sprejeta po šokantnem protestu neonacistov.
Policija še vedno išče osem protestnikov, ki naj bi med protesti metali kamenje in steklenice na policiste. Eden od policistov je bil pri tem poškodovan.
Skupina neonacistov, znana kot White Australia, je znana po nasprotovanju družbeni koheziji. Kljub temu ni bilo opozorilnih znakov, ko je skupina želela protestirati v osrednjem poslovnem okrožju Sydneyja. Premier in policija trdita, da nista bila obveščena o shodu.
Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.
Med preiskavo, kako so neonacisti lahko v soboto protestirali pred parlamentom NSW v Avstraliji, se je izkazalo, da to ni bil njihov prvi shod na tem mestu. Že pred tem so se tam zbrali in izražali svoje nasprotovanje priseljevanju.
Avstralske oblasti preiskujejo, kako je neonacistična skupina v soboto lahko organizirala protest proti priseljevanju pred parlamentom v Novem Južnem Walesu (NSW). Izkazalo se je, da je to že drugič, da se je ta skupina zbrala na istem mestu.
Med protestom proti Ku Klux Klanu v Greensboru v Severni Karolini je prišlo do spopada med člani Komunistične Delavske Stranke in oboroženimi pripadniki Ku Klux Klana in neonacisti, v katerem je bilo ubitih pet protestnikov.
V Beogradu so se obeležili 28. obletnico smrti 13-letnega romskega dečka Dušana Jovanovića, ki so ga leta 1997 v centru mesta umorili neonacisti. Jovanović je bil učenec OŠ »Vladislav Ribnikar«. Njegova pripadnost romski manjšini je bila po sodbi motiv za umor.
V Avstraliji so protesti proti priseljevanju, zlasti v Melbournu in Sydneyju, omogočili platformo neonacističnim skupinam. Izraze »proti priseljevanju« in »Pohod za Avstralijo« so uporabili kot dimno zaveso. Hkrati se indijski Avstralci, vključno z ginekologinjo Nisho Khot, odzivajo na zlorabe in povečan nadzor po negativni politični usmerjenosti, ki je posledica protestov proti »množičnemu priseljevanju«. Razmišljajo o svoji pomembni vlogi v avstralskem zdravstvu in identiteti.
Nemško zvezno tožilstvo je zahtevalo devet let zapora za Hanno S., domnevno levičarsko ekstremistko, zaradi njene vpletenosti v napade na posameznike iz desničarskega ekstremističnega spektra v Budimpešti pred dvema letoma. Sojenje poteka v Münchnu, kjer ji grozi visoka kazen. Tožilka jo obtožuje "nasilnega terorizma". Hanna S. naj bi skupaj z Majo T. in drugimi napadala domnevne neonaciste.
V Avstraliji so neonacisti uspešno izkoristili shode proti priseljevanju za širjenje svoje propagande. Shodi, ki so potekali v različnih avstralskih mestih pod imenom »Pohod za Avstralijo«, so pritegnili pozornost tako neonacistov kot tudi izvoljenih politikov, ki so pozivali k ustavitvi množičnih migracij. Online radikalizacija v Avstraliji se krepi, k čemur prispeva tudi vpliv Elona Muska.
Izraz »volk samotar«, ki se uporablja za označevanje samostojnih teroristov, kot naj bi bil domnevni tržaški terorist U.U., izvira iz angleške besedne zveze »lone wolf«. To skovanko si je v devetdesetih letih zamislila ameriška skrajna desnica, natančneje neonacisti, ki so širili idejo o samostojnem izvajanju nasilnih dejanj.
Nekdanji vodja avstralskega oddelka za priseljevanje je kritiziral vlado zaradi pomanjkanja transparentnosti pri migracijski politiki, kar je po njegovem mnenju prispevalo k porastu protimigrantskega razpoloženja in protestov. V nedeljo so potekali množični protesti po večjih avstralskih mestih, ki so jih zaznamovali tudi nasilje in prisotnost neonacistov.
V Veliki Britaniji in Avstraliji potekajo protesti in protiprotesti v zvezi z migracijami in rasizmom. V Aberdeenu na Škotskem je bilo aretiranih pet moških zaradi spodbujanja rasne sovraštva na protestu. V Newcastlu v Angliji so se skrajno desničarske skupine soočile s protiprotestniki, ki so branili begunce. Socialistični delavci opozarjajo, da skrajna desnica ne ščiti žensk, saj so protesti izzvali nasilne napade. V Avstraliji Sue Bolton poziva k nadaljevanju protiprotestov proti rasističnim shodom in kritizira politike, ki normalizirajo rasizem. Članek na spectator.com.au trdi, da digitalne identitete ne bodo rešile migrantske krize.
V povezavi s protestom v Aberdeenu, ki je potekal prejšnji mesec, je bilo zaradi spodbujanja rasnega sovraštva po Zakonu o zločinih iz sovraštva obtoženih še pet moških, starih od 21 do 57 let. Skupno je zdaj obtoženih sedem oseb.
Avstralska vlada se je odločila, da bo program stalnih migracij ohranila na ravni 185.000 ljudi letno, čeprav ta številka ni neposredno povezana z neto migracijo, ki se je povečala po pandemiji. Hkrati so avstralski politiki obsodili shode v Sydneyju in Melbournu, ki so bili usmerjeni proti indijskim migrantom in so promovirali skrajno desničarska protimigracijska stališča.
V Avstraliji so potekala protimigrantska zborovanja pod imenom 'Pohod za Avstralijo', na katerih so se pojavile neonacistične skupine in druge skrajno desničarske figure. Organizatorji so proteste predstavili kot obrambo avstralske kulture. Na protestih so opazili tudi uporabo zastave Eureka in drugih alternativnih nacionalnih simbolov, ki jih je v preteklosti uporabljalo gibanje sindikatov.
V Avstraliji so potekali protesti proti migrantom, v katerih so pričakovali tudi prisotnost neonacistov. Na Japonskem pa so izbruhnili protesti zaradi vzpostavitve 'domov' za afriške 'partnerje' v japonskih mestih pod okriljem Japonske agencije za mednarodno sodelovanje (Jica). Pobuda naj bi ustvarjala 'mirno sožitje'.
TikTok, v lasti ByteDance, je začasno ukinil svojo funkcijo prenosa v živo v Indoneziji. Odločitev je bila sprejeta po protestih v državi. Funkcija bo po napovedih družbe ostala ukinjena nekaj dni.
Sindikati v romunski lokalni upravi so napovedali začetek stavke za nedoločen čas, ki se je začela v ponedeljek. Funkcionarji bodo prisotni na delovnem mestu, vendar ne bodo delali s strankami, s čimer izražajo nezadovoljstvo nad vladnim svežnjem ukrepov, ki ga ocenjujejo kot najhujši udarec lokalni upravi v zadnjih 35 letih. Protest organizira Unija sindikatov javnih uslužbencev in pogodbenih delavcev "Forța Legii".
V več mestih v Avstraliji in Veliki Britaniji so izbruhnili protesti proti priseljevanju, ki so pogosto privedli do spopadov med protestniki in protiprotestniki. V Melbournu so policisti uporabili poprov sprej, da bi ločili nasprotujoče si skupine, v Perthu pa so aretirali več ljudi zaradi posedovanja nožev. V Swindonu so protesti potekali mirno. V Manchestru je bil med spopadi ranjen policist, medtem ko so v Londonu poročali o uporabi poprovega spreja proti enajstletnemu dečku na protestu pred hotelom za migrante.
V Berlinu je vodilni neonacist nastopil zaporno kazen zaradi več nasilnih dejanj, ki jih je zagrešila njegova skupina. Ob nastopu kazni ga je spremljala skupina podpornikov.
V Kölnu v Nemčiji so policisti bili poškodovani med protestom skrajne levice, kjer so demonstranti uporabili dimne bombe. V Worthingu v Združenem kraljestvu je potekal protiprotest, ki ga je organizirala Trans Liberation Front proti govornici Kellie-Jay Keen-Minshull. V Indoneziji so protestniki, jezni zaradi gospodarskih izzivov in policijskega nasilja, napadli domove politikov.
V Združenem kraljestvu se nadaljujejo protesti proti nameščanju prosilcev za azil v hotelih, kar je sprožilo nasilje in aretacije. V Eppingu so aretirali tri ljudi po protestu pred hotelom, ki gosti prosilce za azil, medtem ko je v Londonu pet ljudi aretiranih zaradi poskusa vdora v hotel. Protesti so se razširili tudi v Falkirk na Škotskem. Vladna zmaga na sodišču glede uporabe hotela za nastanitev migrantov je dodatno zaostrila napetosti.
Irska ambasadorka v Nemčiji je izrazila zaskrbljenost nemškim oblastem po tem, ko so policisti med pro-palestinskim protestom v Berlinu napadli irskega demonstranta. Nemški ambasador obravnava napad policije na irsko državljanko Kitty O'Brien, ki jo je nemški policist dvakrat udaril v obraz med protestom proti ubijanju palestinskih novinarjev v izraelskih zračnih napadih, zelo resno. V Indiji se soočata BJP in kongres pred Rajiv Bhawanom zaradi domnevnih izjav proti premierjevi materi, pri čemer je močna prisotnost policije pomagala pri obvladovanju napetosti. V Ukrajini so aretirali osumljenca za streljanje na nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
V Združenem kraljestvu se stopnjujejo napetosti zaradi migrantske politike. Reformna stranka poziva k deportaciji migrantov, medtem ko drugi pozivajo k odporu proti takšnim načrtom. V Wakefieldu se prebivalci bojijo 'civilnih nemirov' zaradi migrantskih hotelov. V ZDA pa mediji izražajo zaskrbljenost zaradi osredotočenosti na pravice kriminalcev namesto na žrtve.
V Združenem kraljestvu in Avstraliji so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih je prišlo do spopadov med protestniki in nasprotniki. V Londonu so aretirali pet ljudi, potem ko so protestniki poskušali vdreti v hotel, v katerem so nameščeni prosilci za azil. V Avstraliji so se nacionalisti zbrali na shodih, kjer so pozivali k zaustavitvi množičnih migracij. V Indoneziji so politične stranke po protestih, v katerih je umrlo pet ljudi, privolile v ukinitev ugodnosti za parlamentarce.
Iran je letos izvedel najmanj 841 usmrtitev, samo julija pa 100, kar ga uvršča med vodilne države v svetu po številu usmrtitev. Združeni narodi opozarjajo na porast državnih pobojev. V Koloradu je bil medtem požgan shod za izpustitev talcev, organizatorji pa se zaradi nenehnega nadlegovanja s strani protiizraelskih protestnikov selijo na drugo lokacijo.
V Izraelu so študenti blokirali avtoceste Ayalon in pozvali k stavki v šolah zaradi krize s talci. Zahtevajo, da vlada podpiše sporazum za zagotovitev vrnitve talcev in konča vojno. V Bangladešu so študenti univerze RU blokirali avtocesto v znak protesta proti napadu na Nura, pri čemer so vzklikali slogane proti fašizmu in nedejavnosti vlade. V Indiji pa so študenti trdili, da jim je državna fakulteta prepovedala udeležbo na podelitvi diplom zaradi protesta glede šolnin.
Brandenburški premier Dietmar Woidke je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega vpliva neonacistov v regiji, pri čemer je poudaril, da je problem ekstremizma širši od primera Spremberga. Županja Spremberga je opozorila na vse večji vpliv desničarskih ekstremistov, Woidke pa je podprl njeno stališče in posvaril, da ekstremizem ogroža prihodnost domače pokrajine, blaginje in svobode. Po opozorilnem pismu županje Herntier je Woidke pozval k ukrepom proti desničarskim ekstremističnim dejavnostim.
Filma 'She Rides Shotgun', v katerem nastopata Taron Egerton in Ana Sophia Heger, je prejel pozitivne kritike. Egerton igra bivšega obsojenca, ki skuša rešiti svojo hčerko pred neonacisti. Kritiki poudarjajo izjemne nastope obeh igralcev, ki filmu dodajo svežino, čeprav zgodba mestoma šepa. Film je opisan kot ganljiv kriminalni triler in road movie.
Avstrijska stranka SPÖ je ostro kritizirala FPÖ zaradi več dogodkov v zadnjih dneh, ki po mnenju SPÖ presegajo mejo sprejemljivega glede desničarskega ekstremizma. SPÖ trdi, da se je FPÖ pod vodstvom Helmuta Kickla vedno bolj radikalizirala in postaja politični podaljšek Identitarjev. SPÖ je napovedala spletno kampanjo proti desničarskemu ekstremizmu in obtožila FPÖ, da spodbuja sovraštvo in simpatizira z radikalnimi silami. SPÖ je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti neonacistov na demonstracijah, ki so jih soorganizirali zaposleni v FPÖ, in zaradi policijske akcije na protifašističnem taboru.
Na 47. Christopher Street Dayu (CSD) v Berlinu se je zbralo več sto tisoč ljudi, ki so zahtevali več enakopravnosti in zaščite za queer skupnost. Dogodek je zaznamovala stalna afera glede prepovedi izobešanja mavrične zastave na Bundestagu, ki se je odrazila v številnih protestih udeležencev. V času dogodka so potekali tudi poskusi motenj s strani neonacistov, ki pa so bili neuspešni, medtem ko so bile izvedene aretacije na desničarski protidemonstraciji.
V Berlinu, ki se pripravlja na letno praznovanje skupnosti LGBTI+, opažajo porast nasilja nad geji in drugimi spolnimi manjšinami. Številni obiskovalci iz Nizozemske, ki se udeležujejo dogodkov v nemški prestolnici, izražajo zaskrbljenost zaradi naraščajoče negotovosti. Opozarjajo, da je ogroženo vse, za kar so se borili desetletja, saj naj bi se to zdaj korak za korakom uničevalo, kar sovpada z opaznim vzponom neonacističnih gibanj.
V Marzahnu so potekale policijske racije proti mladim desničarskim skrajnežem. Cilj akcije je bila skupina 'Deutsche Jugend Voran', ki je med drugim motila parade CSD. Sindikat policistov (GdP) je izpostavil, da se desničarske skrajne skupine že nekaj let intenzivno širijo prek spletnih portalov, s čimer privabljajo predvsem mlade. Nedavno so bili tudi večkrat organizirani neonacistični shodi.
Mestna županja Spremberga v Brandenburgu je po pismu o perečem stanju, v katerem je zaprosila za pomoč proti neonacistom, prejela obljubo o podpori. Notranji minister Brandenburgsa, Wilke, je napovedal vključitev urada za varovanje ustave in druge ukrepe. Vse več glasov zdaj opozarja na naraščajoč vpliv desničarskih ekstremistov v mestu in regiji.
Županja Spremberga v Lužicah je javno opozorila pred naraščajočim vplivom skrajno desničarske scene v mestu. Poudarila je, da se na stenah pojavljajo nacistične parole, učitelji in učenci pa živijo v strahu. Alarm je sprožila zaradi porasta neonacističnih dejavnosti, ki vzbujajo zaskrbljenost glede varnosti in ozračja v skupnosti.
Sredina
Zanesljiv vir
18. jul 16:07
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.