Ruska vojska je sporočila, da je v zadnjem dnevu izvedla napade na ukrajinsko vojaško industrijo, energetske objekte, transportno in skladiščno infrastrukturo, ki jih uporablja ukrajinska vojska. Napadi so bili izvedeni z operativno-taktičnim letalstvom, udarnimi brezpilotnimi letalniki, raketnimi enotami in artilerijo. Poleg tega so bili napadeni tudi konvoji vojaške tehnike, mesta za zbiranje, shranjevanje in izstrelitev brezpilotnih letal dolgega dosega ter začasni centri za nastanitev ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev. Zračna obramba je sestrelila štiri rakete HIMARS, raketo Neptun in 118 brezpilotnih letal.

Švicarski raziskovalci so izračunali, da Uranus in Neptun, ki sta sicer znana kot ledena velikana na robu našega osončja, morda sploh nista takšna, kot smo mislili. Po njihovih ugotovitvah naj bi bila planeta bolj kamnita, kot pa ledena.

Ruska vojska je z raketami in artilerijo napadla ukrajinske energetske in gorivne objekte ter začasne lokacije ukrajinskih sil in tujih plačancev. Protizračna obramba je sestrelila deset raket HIMARS, raketo Neptun in 396 brezpilotnih letalnikov. Ruska mornarica je v Črnem morju uničila ukrajinski brezpilotni čoln.

Ruska vojska je izvedla zračne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki je služila vojaškim potrebam ukrajinskih sil. Cilj napadov so bila tudi skladišča streliva in goriva, lokacije za shranjevanje in izstrelitev brezpilotnih letal ter začasni položaji ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev v 136 okrožjih. Ruske sile so sestrelile tri rakete dolgega dosega Neptun in 97 brezpilotnih letal. Od začetka posebne operacije je bilo uničenih 668 letal, 283 helikopterjev, 99.787 brezpilotnih letal, 638 protiletalskih raketnih sistemov, 26.329 tankov in drugih oklepnih vozil, 1.622 raketometov, 31.662 topniških sistemov in minometov ter 48.081 enot specialne opreme.

Ruska vojska je v zadnjem dnevu porazila skladišča, nadzorne centre za brezpilotna letala, točko satelitske komunikacije in energetske objekte v Ukrajini, ki jih uporablja ukrajinska vojska, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Poleg tega so bili izvedeni napadi na začasne lokacije ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev v 148 okrožjih. Protizračna obramba je sestrelila pet vodenih letalskih bomb, osem izstrelkov ameriškega sistema HIMARS, raketo dolgega dosega Neptun in 263 brezpilotnih letal.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje uničenje ukrajinskih raketnih sistemov "Neptun" in HIMARS z operativno-taktičnim raketnim sistemom "Iskander-M". Napad naj bi se zgodil v bližini naselja Vasiljevsko v Dnepropetrovski oblasti. Na posnetkih je vidno uničenje dveh lansirnih enot mobilnega obalnega raketnega sistema "Neptun" in bojnega vozila raketnega sistema za večkratno izstrelitev "HIMARS".

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ruske protiletalske obrambne sile so v zadnjem dnevu uničile 157 brezpilotnih letal in eno vodeno raketo »Neptun«, ki jo je izdelala ukrajinska vojska, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Od začetka posebne operacije je bilo uničenih tudi 26.000 tankov in drugih oklepnih vozil, 668 letal, 283 helikopterjev, več kot 96.000 brezpilotnih letal, 636 protiletalskih raketnih sistemov, 1.611 bojnih vozil raketometov, 31.274 poljskih topniških orožij in minometov ter 46.560 enot specialne opreme. Ruske sile so izvedle napade na objekte gorivne, energetske in transportne infrastrukture, ki se uporabljajo v interesu ukrajinske vojske, ter na začasne lokacije ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev v 142 okrožjih. Uničenih je bilo tudi do 19 plovil brez posadke in trije vlačilci.

Ruska protizračna obramba je v noči na 13. november nad ruskimi regijami uničila 130 ukrajinskih brezpilotnih letal. Največ brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Kursko in Belgorodsko regijo. V Orlovski oblasti so ostanki sestreljenega drona padli na stanovanjsko hišo.

Ruske sile protiletalske obrambe so v zadnjih 24 urah sestrelile 247 ukrajinskih brezpilotnih letal, sedem raket HIMARS ameriške proizvodnje in raketo dolgega dosega Neptun, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ruska vojska je sporočila, da je uničila ukrajinsko skladišče inženirskega streliva v bližini Kramatorska in Družkovke v Donecki regiji. Poleg tega so zatrdili, da so sestrelili ukrajinski brezpilotni letalnik R-18, ki je poskušal napad. Ruske sile so izvedle tudi napade na energetsko infrastrukturo, ki podpira ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Ukrajina je medtem izvedla obsežen napad z skoraj 70 brezpilotnimi letalniki na ruska ozemlja, pri čemer je ruska zračna obramba večino prestregla. Ruske oblasti trdijo tudi, da so uničile devet raket HIMARS in raketo Neptun.

Ruski raketni in napadi z droni so povzročili izpade električne energije v velikem delu ukrajinske prestolnice Kijev. V jugovzhodni Ukrajini je bil v napadih ubit sedemletni otrok. Ruska vojska je, kot kaže, namerno ciljala na ukrajinsko energetsko infrastrukturo pred zimo.

Ukrajinska vojska je sporočila, da so njeni dolgonosni droni zadeli ključne ruske cilje, med drugim tovarno streliva, naftni terminal v Feodoziji na Krimu in skladišče orožja. Napadi so povzročili požare na naftnem terminalu, ki oskrbuje rusko vojsko z gorivom.

Volodimir Zelenski je ponovno kritiziral Zahod zaradi pomanjkanja ustreznega odziva na ruske napade z droni, bombami in raketami na Ukrajino. Izpostavil je, da Zahod ne nudi adekvatnega odgovora na te napade.

Ukrajinske sile so uspešno napadle tovarno elektronike Elektrodetal v ruskem mestu Karačev v Brjanski regiji z domačimi raketami Neptun. Rusija je sporočila, da njena vojska analizira možnost, da bi ZDA dobavile Ukrajini križarske rakete Tomahawk za napade globoko v Rusijo.

Na plažah se pojavljajo »Neptunove krogle«, ki so polne plastike. Te strukture, ki jih tvorijo morske rastline, sicer naravno čistijo morje pred plastičnimi odpadki, vendar znanstveniki opozarjajo, da niso trajna rešitev za problem onesnaženosti. Čeprav te krogle ujamejo plastiko, je to le začasna rešitev, saj se količine plastičnih odpadkov v morjih še naprej povečujejo. Ocenjuje se, da se vsako leto med 1,15 in 2,41 milijona ton plastike iz rek izlije v morja.

Opazili so, da se je šest planetov ta mesec pojavilo na nebu v zgodnjih jutranjih urah, kar so poimenovali planetarna parada. To je bila zadnja tovrstna parada v tem letu.

Ljubitelji astronomije bodo lahko opazovali redko poravnavo šestih planetov – Merkurja, Venere, Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna – na nebu. Ta pojav bo viden z obeh hemisfer, pri čemer bodo Merkur, Venera, Jupiter in Saturn najlažje opazni.

Kitajska je napovedala ambiciozne načrte za poglobljeno raziskovanje vesolja, s poudarkom na misijah na Mars, Jupiter, Uran in Neptun. Cilj teh misij je preučevanje ledenih velikanov, ki ohranjajo dragocene plinske materiale, ključne za razumevanje zgodovine nastajanja zvezd in planetov, ter pomagajo pri študiju izvora našega osončja in eksoplanetov. Medtem pa so znanstveniki na Merkurju odkrili prisotnost litija, ki je povezan z udarci meteoroidov, kar razkriva dinamične površinske procese tega planeta in daje vpogled v njegove zgodovinske procese.

NASA se pripravlja na izstrelitev vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman, ki naj bi bil ključen za reševanje največjih kozmičnih ugank in je bil označen za zlati rudnik podatkov. Medtem so astronomi, vključno z amaterji, že dosegli pomembna odkritja. Odkrit je bil transneptunski objekt 2020 VN40, ki je v nenavadnem gravitacijskem plesu z Neptunom, kar izziva pretekle ideje o zunanjem Osončju. Hkrati so amaterski astronomi presenetili strokovnjake z odkritjem plinastega velikana TOI-4465 b, ki je od Zemlje oddaljen približno 400 svetlobnih let, kar poudarja pomembno vlogo sodelovanja med amaterskimi in profesionalnimi znanstveniki pri raziskovanju vesolja.

Astronomija je v zadnjem času prinesla več pomembnih odkritij, ki preoblikujejo naše razumevanje sončnega sistema in nastanka planetov. Oddaljeni in skrivnostni ledeni objekt, poimenovan "Amonit", so odkrili daleč onkraj Plutona, kar nakazuje na dramatične dogodke pred 400 milijoni let. Njegova nenavadna orbita ga uvršča med redke "sednoide". Medtem so astronomi s teleskopom Subaru odkrili najzgodnejše "semena" kamnitih planetov, ki se oblikujejo okoli mlade zvezde zunaj našega osončja, kar ponuja vpogled v nastanek našega lastnega sistema. Drugo odkritje je objekt 2020 VN40, ki kroži okoli Sonca v resonanci z Neptunom, kar je prej nevidna orbitalna razporeditev. Razrešena je bila tudi dolgoletna uganka o viru rentgenskih žarkov iz hitro vrteče se nevtronske zvezde PSR J1023+0038 – ti ne izvirajo iz akrecijskega diska, kot so mislili. Papež Leon XIV. je ob 56. obletnici pristanka na Luni obiskal vatikanski astronomski observatorij in se pogovarjal z astronautom Buzzom Aldrinom.

Astronomi so razglasili prelomno odkritje v preučevanju vesolja, saj so s pomočjo observatorijev gravitacijskih valov zabeležili največje združitev dveh črnih lukenj v zgodovini. Dogodek se je zgodil približno 10 milijard svetlobnih let stran od našega planeta. Poleg tega so znanstveniki odkrili nenavaden kozmični objekt na obrobju Osončja, poimenovan 2020 VN40, ki "pleše" v sinhronizaciji z Neptunom, saj se okoli Sonca zavrti v času, ko Neptun obkroži Sonce desetkrat.

Ruska vojska je pretekli teden izvedla pet skupinskih napadov na objekte v Ukrajini, vključno z letališči in centri za teritorialno novačenje, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Medtem so ruske sile sestrelile ukrajinski brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi, je potrdil župan mesta.

NASA je izdala opozorilo glede bližnjega preleta asteroida 2022 YS5, ki bo 17. julija 2025 varno, a dovolj blizu Zemlje, da ga bodo spremljale vse vodilne vesoljske agencije. Asteroid, velikosti ogromne zgradbe, je danes že preletel Zemljo, ne da bi predstavljal neposredno grožnjo, vendar dogodek poudarja pomen napredovanja tehnologij za zgodnje opozarjanje. Medtem so astronomi odkrili tudi nov, oddaljen in zaledenel svet, poimenovan Amonit (uradno 2023 KQ14), ki kroži daleč za Neptunom, s perihelijem 66 astronomskih enot in polglavno osjo 252 astronomskih enot, kar pomeni, da za obkrožitev Sonca potrebuje približno 4.000 let.