Španska policija je v Sevilli pridržala 25-letnega salvadorskega fotonovinarja Diega Andrésa Roso Rosalesa, ko je ta na policijski postaji v spremstvu odvetnice poskušal vložiti prošnjo za politični azil. Aretacija je bila izvedena na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je prek Interpola sprožila vlada salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja. Rosales, ki je v Španijo prispel pred dvema mesecema, je v svoji domovini deloval za uveljavljene medije, kot sta El Faro in Zuma Press, kjer se je posvečal predvsem temam s področja človekovih pravic in politike. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je ostro obsodila postopek španskih organov in zahtevala takojšnjo izpustitev novinarja. Po mnenju organizacije gre za očiten primer zlorabe mednarodnega policijskega sodelovanja s strani salvadorskega režima, ki sistematično preganja kritične predstavnike medijev. Alfonso Bauluz, predsednik španske veje RSF, je opozoril, da Bukelejeva vlada uporablja pravna sredstva za zatiranje svobode tiska, pri čemer se novinarsko delo v Salvadorju obravnava kot kaznivo dejanje.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je objavila, da je bilo v letu 2025 po svetu ubitih 128 novinarjev in drugih medijskih delavcev, med njimi 10 žensk. Generalni sekretar IFJ, Anthony Bellanger, je pozval k sprejetju konvencije Združenih narodov, ki bi novinarjem zagotavljala varnost in neodvisnost.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 razkrila pretresljive podatke o varnosti medijskih delavcev po svetu. Po navedbah zveze je bilo v lanskem letu ubitih 128 novinarjev, pri čemer je bila Palestina najnevarnejša država za opravljanje tega poklica. Na tem območju je življenje izgubilo 56 novinarjev, kar predstavlja skoraj polovico vseh žrtev na svetovni ravni. Bližnji vzhod kot celota ostaja najbolj tvegano območje za poročanje, kjer se novinarji pri svojem delu spopadajo z nenehnimi grožnjami, fizičnim nasiljem in vojaškimi spopadi. Visoko število smrtnih žrtev med poročevalci v Palestini poudarja izjemno nevarno okolje, v katerem delujejo lokalni in tuji dopisniki, medtem ko poskušajo dokumentirati dogajanje na kriznih žariščih. Poročilo IFJ služi kot opomin na nujnost večje zaščite svobode medijev in varnosti novinarjev v konfliktnih conah.

Sodišče v Carigradu je odredilo izpustitev priznanega turškega novinarja in političnega komentatorja Fatiha Altaylija, ki je bil od konca junija pridržan zaradi obtožb o ogrožanju predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Altayli je v enem od svojih prispevkov komentiral javnomnenjsko raziskavo, ki je kazala na nasprotovanje turške javnosti dosmrtnemu predsedovanju Erdogana, ob tem pa je navedel zgodovinske primere osmanskih sultanov, ki so končali s smrtjo ali bili zadavljeni. Konec novembra je bil zaradi teh izjav obsojen na štiri leta in dva meseca zapora. Novinar, ki na družbenih omrežjih uživa podporo milijonov sledilcev, je v zaporu Silivri preživel šest mesecev. Njegovo aretacijo in obsodbo so ostro kritizirale mednarodne organizacije, med njimi Novinarji brez meja (RSF), ki so proces označili za simbol politizacije pravosodja in ustrahovanja novinarjev v Turčiji. Erol Onderoglu, predstavnik RSF, je poudaril, da je Altayli postal žrtev sistema, ki cilja na omejevanje pravice do obveščenosti, in pozval k njegovi polni oprostitvi na pritožbenem sodišču.

Francoska nogometna zveza (FFF) je ponovila svojo podporo Christopheu Gleizesu, francoskemu novinarju, ki je bil v Alžiriji obsojen na sedem let zapora zaradi "opravičevanja terorizma". FFF je na sedežu zveze izobesila Gleizesovo fotografijo in pozvala k njegovi izpustitvi. Poleg FFF se za Gleizesovo izpustitev zavzemajo tudi druge francoske športne organizacije in Reporterji brez meja.

Organizacija Novinarji brez meja je objavila poročilo za leto 2025, ki ugotavlja, da je bilo v zadnjih 12 mesecih po svetu ubitih 67 novinarjev v 22 državah. Skoraj polovica ubitih je bila na območju Gaze. 53 novinarjev je umrlo zaradi vojne ali organiziranega kriminala.

Organizacija Reporterji brez meja (RSF) je poročala, da je bilo v letu 2025 ubitih 67 novinarjev, pri čemer jih je bila skoraj polovica ubitih v Gazi. RSF ugotavlja, da je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih na palestinskem ozemlju ubitih najmanj 29 medijskih delavcev. Poleg tega je RSF objavil, da je po svetu zaprtih 503 novinarjev, 135 pa jih pogrešanih.

V Franciji je bila vložena tožba proti izraelskim oblastem zaradi oviranja dela novinarjev v Gazi. Sindikati trdijo, da izraelske oblasti francoskim novinarjem onemogočajo poročanje iz Gaze. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je sporočila, da je bilo od začetka izraelskih vojaških operacij v Gazi ubitih že več kot 210 novinarjev.

Regulator za avdiovizualne medije Arcom je odgovoril na podatke iz marca 2025, ki jih je objavil Reporterji brez meja (RSF), ki obtožujejo televizijo CNews, ki je v lasti Bolloréja, da udeležence z leve strani političnega spektra potiska v termine z nizko gledanostjo. Arcom je ugotovil, da v obravnavanem obdobju ni prišlo do kršitev pravil o pluralizmu.

V Franciji je v starosti 81 let umrl Jean-Claude Guillebaud, novinar, esejist in nekdanji predsednik organizacije Reporterji brez meja. Guillebaud, prejemnik nagrade Alberta Londresa leta 1972, je bil dopisnik iz vojne, delal je za Le Monde in bil soustanovitelj Reporterjev brez meja, ki jim je predsedoval med leti 1987 in 1993. Delal je tudi za časopisa Sud Ouest in Le Nouvel Observateur.

Organizacija Reporterji brez meja (RSF) je srbskega predsednika Aleksandra Vučića uvrstila na seznam 34 "Predatorjev svobode medijev" za leto 2025. Vučiću očitajo napade na novinarje in omejevanje pravice do obveščenosti, pri čemer naj bi zlorabljal državne institucije. Na seznamu so se znašli tudi voditelji talibanov, mehiški karteli in druge organizacije, ki jih RSF povezuje z "sovraštvom do svobode tiska" in zatiranjem neodvisnih medijev.

Novinarska ekipa N1 Srbija je bila nominirana za nagrado za pogum, ki jo podeljuje organizacija Novinarji brez meja (Reporters Without Borders - RSF). To priznanje je pomembno zaradi dela, ki ga novinarji N1 Srbija opravljajo v Srbiji.

Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, je na generalni skupščini SIP zatrdil, da država uživa obdobje svobode. Pomočnica generalnega sekretarja OEA, Laura Gil, je pohvalila Abinaderja in njegovo vlado za uvrstitev Dominikanske republike na vodilno mesto v Latinski Ameriki glede svobode tiska, kot poroča organizacija Reporterji brez meja. Gilova je izpostavila najboljši indeks svobode izražanja v državi med 81. skupščino SIP v Punta Cani.

Francoski fotožurnalist Antoni Lallican je umrl v petek v regiji Donbas v Ukrajini, v napadu ruskega drona. V istem incidentu je bil ranjen ukrajinski novinar Georguiï Ivantchenko. Njegovo smrt je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Jimmy Kimmel se je vrnil na televizijo s svojo oddajo "Jimmy Kimmel Live!" na ABC po suspenzu zaradi komentarjev o umoru aktivista Charlieja Kirka. V svojem monologu je Kimmel ostro kritiziral predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil ABC zaradi njegove vrnitve, in ga označil za "nasilneža iz filmov osemdesetih". Oddaja je dosegla rekordno gledanost v zadnjem desetletju, saj je Kimmel spregovoril o cenzuri v Združenih državah.

Kitajska novinarka Zhang, ki je poročala o zgodnjem širjenju COVID-19 v Wuhanu, je bila obsojena na dodatna štiri leta zapora, je poročal organizacija Novinarji brez meja. Medtem pa nekateri znanstveniki trdijo, da je bil COVID-19 uporabljen za dosego določenih družbenih, gospodarskih in političnih ciljev.

Egipčanske oblasti so sporočile, da je bil aktivist za svobodo govora in demokracijo Alaa Abd El-Fattah pomiloščen po šestih letih zapora zaradi obtožb o širjenju lažnih novic. Britanski poslanec Jeremy Corbyn se je odzval na "neverjetno novico". Medtem je pakistanski premier Shehbaz Sharif odpotoval v New York, kjer bo vodil pakistansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine ZN. Na zasedanju bo pozval mednarodno skupnost k reševanju situacij.

V Kijevu so zabeležili zmanjšanje заболевања za koronavirusom, medtem ko na Poljskem lekarne in ambulante težko naročajo cepiva proti COVID-19. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so težave začasne. Kitajska novinarka, ki je poročala o izbruhu COVID-19 v Wuhanu, je bila obsojena na dodatna štiri leta zapora. Na Poljskem se začenja nov val okužb, narašča število okužb in hospitalizacij, pri čemer se sezona koronavirusa lahko prekriva z gripo. Cepljenje je mogoče.

Kitajske oblasti so pozvale k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Zhang Yadi, zagovornice tibetanskih pravic, ki je bila študentka v Franciji. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da bi jo lahko obsodili po členu 103(2) kitajskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje "spodbujanje drugih k razdelitvi države". Hkrati so Združeni narodi in skupine za človekove pravice obsodili obsodbo kitajske novinarke Zhang Zhan, ki je bila že drugič obsojena na štiri leta zapora zaradi poročanja o dogajanju v Wuhanu med izbruhom COVID-19. Obtožba se pogosto uporablja za zatiranje kritikov vlade.

Nekdanji direktor ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC), Robert Redfield, je opozoril na potencialno nevarnost "VAIDS" (Vaccine Acquired Immune Deficiency Syndrome), ki naj bi jo mediji ignorirali. Medtem so zdravstveni uradniki v Illinoisu priporočili cepljenje proti COVID-19 za vse odrasle. Ponovno so se pojavile tudi napačne interpretacije izjav Donalda Trumpa o uporabi razkužila proti COVID-19 iz leta 2020, povezane z njegovimi kasnejšimi izjavami o povezavi med Tylenolom in avtizmom.

Egiptovske oblasti so sporočile, da je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, pomemben aktivist, ki je bil zadnjih 12 let skoraj neprekinjeno v zaporu. Predsedniški urad je sporočil, da je bilo pomiloščenih še pet drugih zapornikov. Na Filipinih je palača zanikala trditve nekdanjega guvernerja Ilocos Sura, Luisa "Chavita" Singsona, da sta prva dama Liza Araneta-Marcos in poslanec Martin Romualdez financirala zamaskirane izgrednike, ki so povzročali nemire med nedeljskimi protikorupcijskimi protesti.

Poveljnik nepalske vojske Ashokraj Sigdel je v video sporočilu pozval protestnike, da prekinejo demonstracije in se vključijo v dialog za mirno rešitev trenutnih nemirov. Sigdel je poudaril pomen dialoga za dosego mirne rešitve.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.

V Novem Sadu so 1. septembra po komemorativnem sprehodu aretirali tri študente zaradi verbalnega napada na policijo pred Fakulteto za šport in fizično vzgojo. Med posredovanjem policije in žandarmerije je prišlo do nasilja. Po poročanju naj bi pripadnik žandarmerije enega od študentov s silo pritisnil ob tla.

Skoraj 200 medijev iz 50 držav je 1. septembra 2025 prekinilo svoje naslovne strani, začetne strani in programe v znak protesta proti ubijanju novinarjev v Gazi ter zahtevalo mednarodni dostop novinarjev v to območje. Akcijo so organizirali Reporterji brez meja, globalno gibanje Avaaz in Mednarodna federacija novinarjev. V Srbiji se je akciji pridružilo tudi združenje ANEM, ki je pozvalo medije k solidarnosti z novinarji iz Gaze.

Med intervencijo Interventne enote policije in Žandarmerije v Novem Sadu pred DIf-om je bil aktivistu GP Bravo! Dušanu Divjaku zlomljena roka. Po njegovih besedah so ga policisti tudi brcali in popršili s poprovim sprejem, medtem ko je ležal na tleh. Divjak je utrpel več lažjih telesnih poškodb.

Številni mediji po svetu, vključno z nizozemskimi časopisi, so se pridružili protestu proti izraelskemu ciljanju in ubijanju novinarjev v Gazi. Več kot 250 medijskih hiš iz 70 držav je obsodilo umore več kot 200 novinarjev v Gazi. Medtem pa ZDA prepovedujejo izdajanje vizumov imetnikom palestinskih potnih listov. Vzporedno potekajo protesti za mir med Izraelci in Palestinci. Greta Thunberg se ponovno odpravlja v Gazo, kjer naj bi jo Izrael zaprl v »terorističnih« razmerah.

V znak protesta proti izraelskemu ciljanju novinarjev v Gazi se je več nizozemskih časopisov pridružilo globalnemu protestu. Organizacija Reporterji brez meja (RWB) je sprožila globalno medijsko kampanjo, ki obsoja izraelsko ciljanje palestinskih novinarjev in poziva k večji zaščiti medijev. Opozorili so, da ob trenutni stopnji smrti kmalu ne bo nikogar več, ki bi poročal iz Gaze. Poudarili so, da so ciljani napadi na novinarje grožnja v vseh konfliktnih območjih, če ostanejo nekaznovani.

V Jeruzalemu so se zbrali protestniki pred rezidenco premierja Netanyahuju, zahtevajoč prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. Netanyahu je protestnike obtožil fašističnega delovanja, kar je sprožilo kritike opozicijskega poslanca Yaira Lapida. V Gazi so oblasti poročale o 113 ubitih prebivalcih v zadnjih 24 urah, vključno s 33 osebami, ki so iskale pomoč.

Številni mediji iz različnih držav so se združili v protestu proti ubijanju novinarjev v Gazi s strani izraelske vojske. Protest opozarja, da bo zaradi hitrega ubijanja novinarjev kmalu onemogočeno poročanje o dogajanju v Gazi. Približno 200 redakcij iz 50 držav je sodelovalo v tej globalni akciji, ki je potekala 1. septembra 2025.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Več kot 200 medijev iz 50 držav se je 1. septembra 2025 udeležilo globalnega protesta zaradi ubijanja novinarjev v Gazi. Protestniki opozarjajo, da izraelska vojska ubija novinarje s takšno hitrostjo, da kmalu ne bo nikogar več, ki bi poročal o dogajanju.

Številni mediji iz različnih držav so se združili v protestu proti ubijanju novinarjev v Gazi s strani izraelske vojske. Opozarjajo, da bi lahko zaradi hitrosti ubijanja kmalu ostali brez informacij o dogajanju v Gazi. Akcija, ki je potekala 1. septembra 2025, je vključevala skoraj 200 medijev iz 50 držav.

Združene države Amerike so ukinile izdajanje viz za skoraj vse osebe s palestinskim potnim listom, poroča New York Times. Omejitve so strožje od tistih, ki jih je že prej napovedala administracija predsednika Donalda Trumpa za obiskovalce iz Gaze. Palestinci tako ne bodo mogli potovati v ZDA zaradi zdravljenja, študija ali dela.

Več kot 150 medijev iz približno 50 držav, med njimi La Libre Belgique, elDiario.es in Lusa, se je pridružilo globalni pobudi Reporterjev brez meja za protest proti ubijanju novinarjev v Gazi. Mediji zahtevajo konec nasilja nad novinarji in pozivajo k dostopu mednarodne javnosti do palestinske enklave. Pobuda opozarja na več kot 210 ubitih novinarjev v Gazi.

Mediji po vsem svetu opozarjajo na vse večje število ubitih novinarjev v Gazi, pri čemer pozivajo k odgovornosti Benjamina Netanjahuja. Hkrati se pojavljajo kritike na račun zahodnih novinarjev, ki naj ne bi dovolj kritično poročali o izraelskem ravnanju. Ameriški novinar David Cronin izpostavlja, da tudi Deutsche Welle ni izjema pri tem.

Italijanski spletni portal electomagazine.it je objavil članek, ki zanika genocid v Gazi in trdi, da so uničenja del programa urbanistične prenove, kar je sprožilo ogorčenje. Medtem se je španski infoLibre pridružil pobudi organizacije Reporterji brez meja, ki poziva k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje medije na območje.

Novinarji iz Oxforda so se pridružili nacionalnemu protestu v Bonn Squareu proti ubojem več kot 200 novinarjev v Gazi. Propalestinski protestniki so trdili, da so jih napadli egiptovski uradniki, zaradi česar se soočajo z obtožbami. V Izraelu je policija aretirala žensko med protestom 'Dan motenj', ker naj bi imela dimno bombo. Članki obravnavajo tudi stališča bralcev o izraelskih dejanjih, ki jih nekateri označujejo za terorizem, ter policijsko delo na protestih.

Novinarka Reutersa Valérie Zink je odstopila, protestirajoč proti, kot pravi, "sodelovanju in upravičevanju" agencije pri izraelskem genocidu in zločinih nad novinarji. Medtem se v Poljski pojavljajo vprašanja o tem, zakaj poljske oblasti dopuščajo propagandne videoposnetke izraelske ambasade na YouTubu, ki trdijo, da v Gazi ni lakote in da mediji, kot sta CNN in The New York Times, manipulirajo z javnim mnenjem.

Med izraelskim reidom v Ramali na Zahodnem bregu je bilo ranjenih najmanj 27 Palestincev, pri čemer je eden od ranjenih 13-letnik v kritičnem stanju. Izraelska vojska je sporočila, da je ciljala menjalnice, ki so prenašale denar za Hamasove teroristične aktivnosti. Palestinska uprava je obsodila izraelske operacije, ki naj bi izvajale pritisk na Palestince, da zapustijo svojo zemljo. V Izraelu so potekali protesti, kjer so Izraelci blokirali ceste in zahtevali izpustitev talcev ter konec vojne v Gazi.

Valérie Zink, kanadska fotoreporterka, ki je osem let delala kot honorarna sodelavka za Reuters, je odstopila zaradi nestrinjanja s poročanjem agencije o dogajanju v Gazi. Zinkova je Reuters obtožila "sodelovanja in opravičevanja" izraelskega genocida in zločinov nad novinarji. Trdi, da Reuters ni ustrezno poročal o smrti novinarjev v Gazi in da je agencija podlegla izraelski propagandi. Njen odstop je sprožil razpravo o pristranskosti zahodnih medijev pri poročanju o izraelsko-palestinskem konfliktu.

Številni nekdanji evropski ambasadorji in visoki uradniki EU so podpisali pismo, v katerem pozivajo Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Izraelu zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Irski Tánaiste (namestnik predsednika vlade) Simon Harris je dejal, da je ukrepanje EU proti Izraelu že dolgo zamujeno, in se pridružil pozivom več kot 200 nekdanjih uradnikov, ki opozarjajo na poslabšanje humanitarnih razmer.

ZDA so se pridružile Izraelu v obtožbah proti Franciji, češ da ta spodbuja antisemitizem, ker se pripravlja na priznanje palestinske državnosti. Združeni narodi so razglasili lakoto v Gazi, pri čemer so poudarili, da izraelska vojna pomeni genocid z namenom ohranitve rasistične vladne koalicije in izkoriščanja zgodovinske priložnosti. Palestinci so prepuščeni na milost in nemilost zaradi načrtovane invazije in popolnega nadzora nad Gazo s strani izraelske vlade.

Organizacija Reporterji brez meja (RSF) je izrazila zaskrbljenost glede evropskih pravil o umetni inteligenci (UI). Vodja oddelka za tehnologijo in novinarstvo pri RSF, Vincent Berthier, meni, da so ta pravila nezadostna, saj ne obravnavajo sistemov, ki vplivajo na produkcijo informacij, kot "visoko tvegane". Berthier dodaja, da je to nesmiselno, saj UI močno vpliva na novinarstvo in bi morala biti ustrezno regulirana.

Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) in Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS) sta obsodila napade policije na novinarje med protesti pred sodiščem v Novem Sadu. Mednarodna in Evropska federacija novinarjev sta pozvali srbsko policijo, naj ustavi nasilje nad novinarji in jih zaščiti pri poročanju o protestih.

Rusko ministrstvo za pravosodje je nevladno organizacijo Reporterji brez meja (RSF) proglasilo za "nepoželjeno" organizacijo v Rusiji, kar dejansko pomeni prepoved njenega delovanja. Ta poteza prihaja v času, ko ruske oblasti zatirajo vsako obliko kritike. Prepoved organizacije, ki se zavzema za zaščito medijev, dodatno omejuje svobodo izražanja v državi.

Rusko ministrstvo za pravosodje je organizacijo Novinarji brez meja, ki ima sedež v Franciji in se zavzema za svobodo tiska, označilo za 'nezaželeno'. To pomeni, da je delovanje organizacije v Rusiji nezakonito in se lahko kazensko preganja. Ministrstvo zaenkrat ni navedlo razlogov za to odločitev.

V izraelskih napadih v Gazi je bilo ubitih več novinarjev, med njimi novinar Al Jazeere Anas al-Sharif. Mednarodne organizacije za človekove pravice so napovedale pritožbo na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) zaradi izraelskih ubojev novinarjev. Strokovnjaki ZN so opozorili, da je Izrael ubil novinarje, da bi zagotovil, da nihče ne bo videl njegovih grozodejstev. Izrael je okrepil bombardiranje Gaze, v enem dnevu je bilo ubitih 89 Palestincev, od tega 15 med čakanjem na hrano. Zahodni mediji so obtoženi soodgovornosti za pokol palestinskih novinarjev.

Izraelska vojska (Tsahal) je bila obtožena umora šestih novinarjev, med katerimi jih je pet delalo za Al Jazeero, v Gazi. Organizacija Reporterji brez meja (RSF) je obsodila "priznan umor" novinarja Al Jazeere s strani izraelske vojske in izrazila ogorčenje zaradi ciljnega napada na novinarje.

Evropska unija je sprejela nov zakon o medijski svobodi, ki velja v vseh 27 državah članicah od 8. avgusta. Medtem ko nekateri, kot so Reporterji brez meja, pozdravljajo dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije, drugi, kot na primer deutschlandkurier.de, izražajo zaskrbljenost. Kritiki zakon označujejo za 'mašilo' in opozarjajo na možnost uporabe trojancev proti novinarjem in uvedbo cenzure. Ursula von der Leyen pa je z novim zakonom zadovoljna.