V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so jih zaznamovale obtožbe o ruskem vmešavanju. Predsednica Maia Sandu je pozvala volivce, naj se ji pridružijo, saj je prihodnost države "v nevarnosti". Igor Dodon, nekdanji predsednik in sopredsednik Bloka socialistov in komunistov, pa je napovedal protest opozicije 29. septembra. Policija opozarja na možne destabilizacije.

Nekdanji proruski predsednik Igor Dodon, sopredsednik volilnega bloka "Patriotski", je pozval državljane Moldavije k udeležbi na protestu pred parlamentom v ponedeljek, da bi "branili glasove" zaradi domnevnih volilnih prevar. Moldavski mediji poročajo, da proruske sile organizirajo plačane proteste v Kišinjevu. Ursula von der Leyen je izrazila olajšanje EU nad izidom volitev v Moldaviji in dejala, da je Moldavija izbrala Evropo, demokracijo in svobodo, ter da so vrata EU odprta.

Hrvaška je izključila možnost napotitve svojih vojakov v mirovno misijo v Ukrajino in zavrnila ponudbo varnostnih jamstev. Slovenija pa bi lahko sodelovala v tovrstni misiji, vendar le pod okriljem Združenih narodov.

Misija OSCE v Bosni in Hercegovini je opozorila, da secesionistična retorika predstavlja resno grožnjo stabilnosti in enotnosti regije. Poudarili so, da je takšna retorika v nasprotju z Daytonskim mirovnim sporazumom in lahko ogrozi regionalno stabilnost ter dosedanji napredek.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je razpisala predčasne volitve za predsednika Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je bil Miloradu Dodiku odvzet mandat zaradi pravnomočne sodbe Suda BiH. Misija OVSE v BiH je podprla odločitev CIK. Predsednik SNSD Milorad Dodik meni, da je odločitev CIK podtaknjena s strani političnega Sarajeva. Irena Hadžiabdić je poudarila, da lahko na volitvah odločajo tudi volivci iz Federacije BiH, četudi se volitev v RS ne udeleži nihče.

Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) je pozval Srbijo, naj omogoči mirna zbiranja brez nepotrebne ali prekomerne uporabe policijske sile. V odzivu na omrežju X je urad poudaril, da je Srbija dolžna preprečevati nasilje v skladu s svojimi obveznostmi glede človekovih pravic. Poziv sledi poročilom o protestih v Srbiji.

Misija OVSE v Bosni in Hercegovini je izrazila zaskrbljenost zaradi nedavnih javnih pozivov k zborovanju pred zasebnimi domovi članov Centralne volilne komisije (CIK) Vanje Bjelice Prutine in Jovana Kalabe. Iz OVSE so pozvali vse politične akterje, naj se vzdržijo kakršnih koli pritiskov in spoštujejo neodvisnost članov CIK, zlasti pred njihovo odločitvijo glede Milorada Dodika.

Obstaja možnost neposrednih mirovnih pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, čeprav je Kremlj izrazil mnenje, da je takšno srečanje smiselno le v zadnji fazi mirovnega procesa. Medtem ko se v ospredju vojne na terenu položaj zaostruje, zlasti v Donbasu, kjer naj bi ruske sile obkolile Pokrovsk, se na diplomatski ravni še vedno vodijo pogovori o možnosti srečanja. Obstajajo tudi pozivi k preiskavi ruskega ravnanja z vojnimi ujetniki. Rusija je medtem Veliko Britanijo obtožila, da s provokacijami v Baltskem morju tvega jedrsko vojno, kar je v luči novih naborov v Rusiji, kot nakazuje primer kitajskega državljana, ki se je kot plačanec bojeval v Ukrajini, še posebej zaskrbljujoče. Ruski predsednik Putin ostaja zvest ciljem vojne, tudi v primeru groženj z ameriškimi sankcijami s strani predsednika Trumpa.

Nemčija je Ukrajini dobavila dodatne sisteme zračne obrambe IRIS-T, pri čemer je ena enota že v pripravi za pošiljanje. Ukrajina je prejela prvo dobavo sistema Patriot z raketami, kar je del obljubljene ameriške pomoči. Ukrajinski predsednik Zelenski je sicer prisluhnil protestom in obljubil okrepitev neodvisnosti protikorupcijskih organov.