Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

Premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu se je v letu 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev, kar je po podatkih mednarodne organizacije Oxfam znesek, ki bi lahko milijarde ljudi rešil iz revščine. Skupna rast bogastva milijarderjev je po nekaterih ocenah dosegla celo 3,3 bilijona dolarjev, h čemur je prispeval predvsem izjemen razcvet na finančnih trgih. Glavnino tega rekordnega prirasta je ustvarilo osem vodilnih milijarderjev, ki so v preteklem letu utrdili svoj prevladujoč položaj v svetovnem gospodarstvu. Poročilo izpostavlja vse večji prepad med najpremožnejšimi in ostalim svetovnim prebivalstvom. Medtem ko so nekateri posamezniki beležili izjemne dobičke, organizacije za človekoljubno pomoč opozarjajo na zamujene priložnosti za sistemsko reševanje revščine. Analiza preteklega leta razkriva, da so bili tržni trendi izjemno naklonjeni tehnološkim in industrijskim gigantom, kar je privedlo do najhitrejše akumulacije kapitala v sodobni zgodovini, hkrati pa so nekateri investitorji zabeležili tudi določene izgube, ki pa niso bistveno vplivale na splošno pozitivno sliko rasti bogastva najpremožnejših.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo možnost preklica licenc za delovanje 37 nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo nujno humanitarno pomoč na območju Gaze. Med ogroženimi subjekti so uveljavljene mednarodne organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Oxfam, Care, World Vision in Norveški svet za begunce (NRC). Izraelske oblasti svojo odločitev utemeljujejo s težkimi obtožbami na račun delovanja teh skupin, čeprav podrobnosti o domnevnih kršitvah v javni objavi seznama niso bile v celoti pojasnjene. Napovedana omejitev dostopa je sprožila val ostrih kritik v mednarodni skupnosti, pri čemer sta Evropska unija in Organizacija združenih narodov izrazili resno zaskrbljenost nad usodo civilnega prebivalstva. Glede na to, da je infrastruktura v Gazi v veliki meri uničena, so tamkajšnji prebivalci popolnoma odvisni od tuje pomoči. Morebitna uresničitev grožnje bi pomenila popolno blokado ključnih zdravstvenih in logističnih storitev, ki jih te organizacije izvajajo na terenu.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Po podatkih Oxfama se je premoženje najbogatejših na svetu močno povečalo, pri čemer so milijarderji držav G20 pridobili dodatnih 2,2 bilijona dolarjev. Oxfam opozarja, da bi lahko ta sredstva uporabili za zmanjšanje revščine in predlaga konkretne rešitve.

Izrael naj bi kršil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi z napadi in oviranjem dostave humanitarne pomoči. Izraelski mediji poročajo, da je vlada uvedla ukrepe, ki otežujejo delovanje humanitarnih organizacij na območju Gaze in Zahodnega brega, kar naj bi predstavljalo kolektivno kaznovanje. Oxfam opozarja, da Izrael s tem onemogoča življenje v Gazi.

Po analizi organizacije Oxfam se je premoženje milijarderjev v Evropski uniji v prvi polovici leta 2025 povečalo za več kot 400 milijard evrov. Oxfam poroča o hitri rasti premoženja in povečanju števila milijarderjev v EU v samo šestih mesecih.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Francoske šole se spopadajo s težavami zaradi dotrajanosti stavb in neprilagojenosti na ekstremne vremenske razmere. Približno 20 do 30 % šolskih poslopij je v slabem stanju in neustreznih za spopadanje s podnebnimi spremembami, kot so vročinski valovi in močni nalivi. Ekološka in socialna zveza ocenjuje, da bi bilo treba v naslednjih desetih letih nameniti 5 milijard evrov letno za obnovo in prilagoditev šolskih stavb.

Marks & Spencer je vstopil na trg rabljenih oblačil s partnerstvom z eBayem in Oxfamom. Rabljena oblačila M&S, obnovljena s strani podjetja Reskinned, bodo naprodaj na eBayu. Kupci, ki bodo uporabljali storitev, bodo lahko prejeli popuste pri spletnem nakupovanju. Podjetje je zbralo že 36,5 milijona kosov oblačil svoje blagovne znamke.

Afriška unija je podprla kampanjo »Popravi zemljevid«, ki si prizadeva za zamenjavo obstoječega modela svetovnega zemljevida s projekcijo, ki bolj spoštuje razmerja in želi obnoviti dejansko velikost afriške celine na zemljevidu sveta.

Več kot sto mednarodnih organizacij je Izrael obtožilo, da od marca blokira humanitarno pomoč Gazi z novim postopkom preverjanja osebja. Izrael vztraja, da so ti ukrepi potrebni, da bi preprečili, da bi Hamas plenil pomoč. Organizacije so obtožile Izrael, da uporablja humanitarno pomoč kot orožje. Pomočnik Združenih narodov za pomoč je zahteval od Izraela, da odpre mejo z Gazo. Izrael bo za ofenzivo na Gazi potreboval skoraj 100.000 rezervistov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil lakoto v Gazi, jo označil za 'norost' in napovedal, da bodo ZDA vzpostavile centre za distribucijo hrane v Gazi. S tem je bil v nasprotju s trditvami izraelskega premierja Netanyahuja, ki je zanikal obstoj lakote.

Prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, vključno z zračnimi spusti in omejenim vstopom tovornjakov, so označena kot nezadostna za obvladovanje lakote. Prebivalci Gaze izražajo razočaranje, saj pomoč ne dosega vseh, nekateri pa so frustrirani nad oderuškimi cenami, po katerih se prodajajo prispeli paketi hrane. Organizacija Oxfam poziva k takojšnjemu in neomejenemu humanitarnemu dostopu, saj je lakota vse bolj pereč problem.

Situacija v Gazi, ki jo opisujejo kot "pekel na Zemlji", ostaja kritična, kljub temu da je Izrael prvič po več mesecih dovolil vstop nekaterim konvojem s pomočjo. Združeni narodi poročajo, da je tretjina prebivalcev Gaze dlje časa brez hrane, kar je posledica zadrževanja dobav s strani Izraela. Več kot sto humanitarnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, je opozorilo na alarmantno stanje. Rdeči križ sicer priznava premik, vendar poudarja, da je za izboljšanje razmer potrebno bistveno več naporov in dolgoročne rešitve.

Indonezija je pozdravila odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju države Palestine in pozvala druge države, naj ji sledijo. Medtem je Macron pozval k celoviti politični rešitvi v Siriji, ki bi vključevala lokalne akterje in spoštovala nacionalno suverenost.

Agencija ZN za pomoč v hrani je poročala, da skoraj tretjina prebivalcev Gaze "dneve ne je", kar kaže na "nove in presenetljive ravni obupa". Podhranjenost narašča, pri čemer 90.000 žensk in otrok nujno potrebuje zdravljenje.

Avstralski premier Anthony Albanese je ostro obsodil dejanja Izraela, ki naj bi povzročila smrt civilistov, vključno z otroki, med iskanjem pomoči v Gazi. Medtem ko je bila poteza označena kot najostrejša obsodba do sedaj, ni sledil drugim državam pri odrezanih diplomatskih stikih. Mednarodne organizacije, kot je Oxfam, opozarjajo na alarmanten porast vodnih bolezni v Gazi zaradi izraelske blokade, če ne bodo sprejeti nujni ukrepi. Vladni mediji v Gazi poročajo o tragičnem porastu smrtnih žrtev med novinarji, ki naj bi jih bilo od začetka izraelske vojaške kampanje 7. oktobra 2023 že 232. Novinarji v Gazi se soočajo z izjemno nevarnimi razmerami, poročajo o lakoti in nadaljevanju izraelskih napadov.

Zdravnik, ki je delal v Gazi, je obtožil izraelske vojake, da so "igrali igro" pri streljanju na ljudi, saj naj bi bili vzorci strelnih ran "skoraj kot pri izraelskih vojakih". Jordanske oblasti naj bi nehote spodbujale "notranjo krizo" s poudarjanjem solidarnosti s Palestino. Interna analiza ameriške vlade ni našla dokazov o sistematični kraji humanitarne pomoči s strani Hamasa, kar postavlja pod vprašaj glavno izraelsko utemeljitev za omejevanje dostave. Ministrstvo za zdravje palestinske samouprave pa trdi, da je Izrael povzročil smrt 122 Palestincev zaradi stradanja.

Od začetka vojne 7. oktobra 2023 je bilo v Izraelu zabeleženih 44 samomorov med izraelskimi vojaki, pri čemer so njihove družine spregovorile o svojih izkušnjah. V Gazi pediater Ahmed al-Farah poroča, da imajo novorojenčki ob rojstvu le med 1,5 in 2 kg, kar je posledica podhranjenosti, na katero so opozarjali že štiri mesece. Medtem ko se humanitarne razmere v Gazi zaostrujejo, so novinarji v Gazi ostali brez hrane in svobodnega dostopa do območja, kar je povzročilo, da se soočajo z enako stisko kot civilno prebivalstvo.

Več kot 100 mednarodnih organizacij, vključno z Amnesty International, Zdravniki brez meja in Oxfamom, je opozorilo na obsežno stradanje Palestincev v Gazi, ki ga pripisujejo izraelskim dejanjem. Porogajo se izboljšanju življenjskih razmer, saj starši celo kuhajo listje za svoje otroke. Hkrati se ameriški odposlanec mudi v regiji, da bi pogajal o prekinitvi ognja, medtem ko poročajo o valovih smrti zaradi lakote v Gazi.

Več kot 100 mednarodnih dobrodelnih organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, Rešimo otroke in Oxfam, je 23. julija izrazilo zaskrbljenost zaradi naraščajoče lakote v Gazi. Pozvali so k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za dostavo pomoči prebivalstvu območja, ki se sooča s "hudo lakoto".

Več kot sto nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International, Zdravniki brez meja in Cáritas, je pozvalo k takojšnji in trajni prekinitvi ognja v Gazi. Poudarile so, da se dva milijona prebivalcev sooča z akutnim pomanjkanjem hrane po več kot 21 mesecih konflikta. Izraelska vlada je kritizirala te izjave, češ da nevladne organizacije služijo propagandi Hamasa.

Egipt je zavrnil obtožbe, da blokira humanitarno pomoč v Gazo, te trditve označil za "zlonamerno propagando" in za zaprtje Rafaha obtožil Izrael. V zadnjih 24 urah je bilo v Gazi ubitih najmanj 89 Palestincev, 435 pa ranjenih. Porast nasilja na Zahodnem bregu je vključeval umor ameriškega državljana in dveh palestinskih mladostnikov s strani izraelskih naseljencev. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je obsodil Izrael, ker naj bi "stradal in utišal" novinarje v Gazi, pri čemer je omenil umor noseče novinarke in njene družine. Benny Gantz je opozoril, da mednarodni pritisk na Izrael koristi Hamasu in spodkopava možnosti za dogovor o talcih, medtem ko se izraelska pogajalska ekipa vrača na posvetovanja po odgovoru Hamasa. Nekateri viri poročajo, da je izraelski napad v južnem Libanonu terjal eno smrtno žrtev.

Več kot sto nevladnih organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, Zdravniki sveta in Oxfam, je ponovno opozorilo na širjenje množične lakote v Gazi. Organizacije so ob tem pozvale k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za dostavo pomoči.

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.

Mednarodni mediji, kot so ABC, so opozorili, da so palestinski novinarji v Gazi postali preveč izčrpani in šibki, da bi nadaljevali svoje delo zaradi stradanja, kar ovira poročanje o dogajanju. Vodilni uslužbenec ZN je ponovil poziv k prekinitvi ognja v Gazi, pri čemer je razmere označil za nočno moro zgodovinskih razsežnosti. Medtem pa poročila nakazujejo, da se podjetja, ki zagovarjajo raznolikost, enakost in vključenost (DEI), izogibajo obsodbam izraelskih dejanj v Gazi, kar nekateri razlagajo kot znak njihovega slabega vpliva.