Ameriški predsednik Donald Trump se je z guvernerji več zveznih držav na severovzhodu ZDA dogovoril o uvedbi izredne dražbe za veleprodajo električne energije. Namen tega ukrepa je prisiliti tehnološka podjetja, da neposredno financirajo gradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo energije, saj se potrebe po elektriki zaradi hitrega razvoja umetne inteligence in gradnje podatkovnih centrov močno povečujejo. Načrt predvideva, da bo največji upravljavec elektroenergetskega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, izvedel dražbo, s katero bodo stroške novih energetskih objektov prenesli na tehnološke gigante. S tem želi administracija razbremeniti prebivalstvo, saj bi povečano povpraševanje brez takšnih posegov povzročilo strmo naraščanje mesečnih položnic za končne uporabnike in gospodinjstva. Pobuda je nastala kot odgovor na kritično obremenitev omrežja, ki jo povzročajo energetsko potratne operacije za obdelavo podatkov. Odločitev odraža Trumpovo gospodarsko politiko, ki poudarja energetsko neodvisnost in deregulacijo, obenem pa zahteva, da zasebni sektor nosi stroške lastne infrastrukture, namesto da bi jih prelagal na javne finance.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.