Papež Leon XIV. je v torek uradno sklenil jubilejno leto, ki je veljalo za zadnji veliki dogodek pod dediščino njegovega predhodnika, papeža Frančiška. S slednjim, ki je umrl aprila lani, se končuje prehodno obdobje, Leon XIV. pa zdaj začenja samostojnejšo fazo svojega vodenja Katoliške cerkve. Že dan po božičnih praznikih in zaprtju svetega leta bo papež gostil prvi izredni konsistorij, na katerem se bodo zbrali kardinali z vsega sveta. Namen tega srečanja je pomoč pri upravljanju Cerkve in določanje novih smernic pod njegovim vodstvom. Čeprav podrobnosti o vsebini prihajajočega vrha kardinalov javnosti niso podrobneje znane, dogodek simbolizira novo poglavje v zgodovini Vatikana. Leon XIV. s tem dejanjem jasno nakazuje, da bo po obdobju kontinuitete uvedel lasten slog vladanja in se lotil perečih vprašanj, ki zahtevajo pozornost svetovnega cerkvenega vrha. Poznavalci pričakujejo, da bo konsistorij ponudil prve konkretne indice o prihodnji usmeritvi vatikanske politike.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu uradno sklenil jubilejno sveto leto 2025 s simboličnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Slovesnost, ki se je začela v torek ob 9.30, je označila konec obdobja, namenjenega poglobitvi vere, pokori in duhovni prenovi katoliške cerkve. Bronasti portal na desni strani papeške bazilike se odpre le ob jubilejnih letih, ki se običajno zvrstijo vsakih 25 let. Tokratno jubilejno leto je 24. decembra 2024 odprl pokojni papež Frančišek, ki je umrl 21. aprila v 88. letu starosti. Sveti oče je obred izkoristil za izražanje ostre družbene kritike, pri čemer je po molitvi pred svetimi vrati obsodil ksenofobijo oziroma sovraštvo do tujcev. Kljub temu da se redni jubileji vrstijo na četrt stoletja, je Vatikan že napovedal, da bo naslednje sveto leto potekalo leta 2033, ko bodo obeležili obletnico Jezusovega odrešenja. Dogodek je v Rim privabil številne vernike, ki so spremljali sklepno dejanje pontifikata Lea XIV. v okviru tega prazničnega leta.

Papež Leon XIV. je s kratko molitvijo zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, s čimer je uradno zaključil jubilejno leto katoliške cerkve. Ob zaključku svetega leta je papež pozval kristjane, naj prijazno ravnajo s tujci in v njih prepoznajo bližnjega.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil obsežno vojaško operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores v soboto prepeljan v New York, kjer se sooča s hudimi obtožbami narkoterorizma, uvoza kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Trumpova administracija je po odstavitvi Madura napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti in domači politiki. Operacija, ki je bila v tajni pripravi že od poznega poletja, predstavlja dramatičen odklon od Trumpovih predvolilnih obljub o končanju »večnih vojn«. Medtem ko so republikanski voditelji poseg pozdravili kot nujno odstranitev diktatorja, so demokratski zakonodajalci, na čelu s senatorjem Timom Kainom, operacijo označili za nepooblaščen in neustaven napad, ki zaobide pristojnosti kongresa. Kaine je napovedal glasovanje o resoluciji za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil, saj meni, da gre za vrnitev v obdobje ameriške prevlade nad notranjimi zadevami držav zahodne poloble. Kritiki opozarjajo tudi na morebitne gospodarske motive, saj je predsednik Trump poudaril pomen venezuelskih naftnih virov. Papež Frančišek je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in predhodno opozarjal pred uporabo nasilja, namesto katerega bi bilo treba uporabiti dialog ali diplomatske pritiske. Zaenkrat ostaja nejasno, kako se bo na ameriško okupacijo odzvalo venezuelsko prebivalstvo in ali bo to povzročilo nadaljnjo regionalno nestabilnost.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Papež Frančišek je prek vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, izrazil globoko sožalje in zaskrbljenost ob smrtonosnem požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v enem izmed lokalov v Švici. V sporočilu, naslovljenem na škofa v Sionu Jean-Marieja Loveyja, je sveti oče izrazil duhovno bližino vsem žalujočim družinam in tistim, ki jih je nesreča neposredno prizadela. Po poročanju tiskovne agencije AFP je papež v molitvi prosil za mir pokojnih ter pozval k pogumu za vse, ki zaradi tragičnega dogodka trpijo telesno ali duševno. Dogodek se je pripetil v kantonu Valais, natančneje v okolici znanega turističnega središča Crans-Montana. Vatikanska diplomacija je hitro odreagirala na dogodke, ki so zasenčili praznovanje novega leta v regiji. Papeževa sporočila sožalja ob tovrstnih nesrečah so del uveljavljene diplomatske in pastoralne prakse Svetega sedeža, s katero izkazuje solidarnost s trpečimi po vsem svetu, ne glede na njihovo veroizpoved. Preiskava o vzrokih požara še poteka, medtem ko se lokalne oblasti spopadajo s posledicami nesreče v priljubljenem smučarskem središču.

Papež Leon XIV. je ob zaključku leta 2025 pozval Rim, naj bo mesto dobrodošlice za tujce, mlade in starejše. Med večernicami na silvestrovo v baziliki svetega Petra je molil za sprejemajoče mesto.

Papež Leon XIV. je na zadnji splošni avdienci v letu 2025 na Trgu svetega Petra podal letni pregled dogodkov, ki so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev. V svojem nagovoru je poudaril, da je leto minilo v znamenju uničujočih vojn in globoke bolečine ob izgubi predhodnika, papeža Frančiška, ki ga je označil za »pogrešanega«. Sveti oče je vernike pozval k poštenemu izpitu savesti in razmišljanju o vsem, kar so v preteklem letu prejeli od Boga. Poleg žalovanja in opominjanja na vojne grozote je papež izpostavil tudi pozitivne vidike leta 2025, predvsem izkušnjo jubilejnega leta. Izpostavil je pomen romanja številnih vernikov v Rim ob svetem letu, ki ga je odprl še pokojni papež Frančišek. Leon XIV. je napovedal, da se bo jubilej uradno zaključil 6. januarja s slovesnostjo, ki jo bo vodil kardinal Robert Prevost, s čimer se bo sklenilo obdobje duhovne prenove za katoliško cerkev.

Leto 2025 je zaznamovala smrt več svetovno znanih osebnosti z področij religije, mode in filma, ki so v zadnjih desetletjih pomembno sooblikovale svetovno kulturno dediščino. Med najbolj izpostavljenimi je bil papež Frančišek, čigar smrt predstavlja konec pomembnega obdobja za Rimskokatoliško cerkev. Njegovo delovanje so zaznamovali prizadevanja za reforme in večja pozornost socialnim vprašanjem po vsem svetu. Modni svet je pretresla izguba italijanskega oblikovalca Giorgia Armanija, ki je veljal za pionirja sodobne visoke mode in estetike minimalizma. Hkrati se je filmska industrija poslovila od številnih ikon zlate dobe Hollywooda in evropskega filma. Med njimi so bili dobitnik oskarja Robert Redford, legendarni francoski igralki Brigitte Bardot in Claudia Cardinale ter ameriški igralci Val Kilmer, Diane Keaton in Gene Hackman. Zadnja med naštetimi je umrla Brigitte Bardot, kar je sprožilo val žalovanja med ljubitelji kinematografije po vsem svetu. Te izgube predstavljajo simbolni konec generacije umetnikov, ki so v 20. stoletju definirali globalno pop kulturo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

Papež Frančišek je med nedeljskim angelusom v Vatikanu opozoril na sodobne "Herode", pri čemer je izpostavil "mite o uspehu za vsako ceno, brezobzirno moč ter prazno in površinsko blaginjo". Pozval je tudi k blagoslovu družin po vsem svetu.

Papež Frančišek je poslal humanitarno pomoč v prizadeta območja Ukrajine. Trije tovornjaki s hrano so bili poslani v frontne regije, so sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža.

CNN poroča, da je leta 2025 umrlo več znanih osebnosti, med njimi papež Frančišek, mehiška pevka Paquita la del Barrio, urugvajski politik Pepe Mujica, portugalski nogometaš Diogo Jota in ameriška igralka Diane Keaton.

Catherine Laborde, Robert Redford in papež Frančišek so po navedbah poročil umrli leta 2025.

Papež Leon XIV. je med angelusom ob prazniku svetega Štefana izrazil obžalovanje, da so tisti, ki verjamejo v mir, pogosto zasmehovani in izključeni iz javne razprave. Poudaril je pomen dialoga, sprave in miru v konfliktnih situacijah ter izpostavil svetega Štefana kot zgled krotkosti, poguma in odpuščanja. Dejal je, da kristjani nimajo sovražnikov, ampak samo brate in sestre.

Nove študije so potrdile, da je bil ameriški predsednik Donald Trump leta 2025 v Franciji najbolj omenjena osebnost v medijih. Raziskava je pokazala, da je Trump prehitel francoskega predsednika Emmanuela Macrona po medijski izpostavljenosti.

Papež Frančišek je v božični homiliji spomnil na trpljenje prebivalcev Gaze, zlasti otrok, ter na težko usodo razseljenih in beguncev na vseh celinah. Izpostavil je tudi težke razmere, v katerih živijo številni brezdomci.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal z ameriškima odposlancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem o novem ameriškem načrtu za dosego miru v Ukrajini.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Po novih informacijah iz ruskih virov je Kremelj Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in maloadekvatnega človeka zaradi njegovih božičnih izjav, v katerih je izražal želje po smrti.

Papež Frančišek je med božično polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu kritiziral ekonomski sistem, ki po njegovem mnenju ljudi obravnava kot blago. V svoji prvi božični homiliji po izvolitvi 8. maja je poudaril, da je takšna izkrivljena ekonomija nesprejemljiva.

V Albaniji so katoliški in pravoslavni verniki praznovali božič z mašami v Tiranë in Fieru. V tiranski katedrali 'Sv. Pavel' je msgr. Arjan Dodaj vodil polnočno mašo, medtem ko so se pravoslavni verniki zbrali v katedrali 'Vstajenje Kristusa'. Župan Tirane, Erion Veliaj, je vernikom zaželel enotnost in mir. Predsednik Bajram Begaj je iz katedrale 'Vstajenje Kristusa' pozval k večji ljubezni in pomoči šibkejšim. At Nikolla Kodheli pa je pozval k večji veri v Boga.

Papež Leon XIV. je pred božično mašo pozval k večji človečnosti in miru ter pozval k enodnevni ustavitvi nasilja po svetu. Vernikom je namenil sporočilo tudi na sveti večer.

Papež Leon XIV. je pozval k enodnevnemu božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu. Izrazil je obžalovanje, ker je Rusija že zavrnila to možnost. Papež bo daroval polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Leta 2025 so umrli papež Frančišek, Margot Friedländer, Giorgio Armani, Gene Hackman in Laura Dahlmeier. Svet se je poslovil od številnih vplivnih osebnosti iz politike, kulture, športa in družbe.

Ukrajinski predsednik Zelenski je opozoril, da pričakuje močne ruske napade med božičnimi prazniki. Medtem je bil na vrhu EU dosežen kompromis glede milijardne finančne pomoči Ukrajini.

Papa Lav je v Rimu nagovoril kardinale in poudaril, da bo sledil reformni agendi svojega predhodnika, papeža Frančiška. Pohvalil je prizadevanja za bolj vključujočo Katoliško cerkev in pozval Rimsko kurijo, naj se prilagodi sodobnim izzivom. Opozoril je pred rigidnostjo in ideološko omejenostjo.

Papež Leon XIV. je v božičnem nagovoru pozval kardinale v Vatikanu, naj opustijo ambicije po moči in osebnih interesih, s čimer je sledil zgledu papeža Frančiška in ponovil kritiko vatikanske kulture.

Po smrti papeža Frančiška leta 2025 in izvolitvi papeža Lea je Antoine Bodar, rektor Frizijske cerkve v Rimu, izrazil olajšanje. Izjavil je, da imajo sedaj "spet normalnega papeža", in dodal, da je slog papeža Frančiška povzročal nemir.

Papež Frančišek je opozoril, da je bogastvo sveta v rokah peščice in da se še naprej nepravično koncentrira med tistimi, ki ne želijo poslušati trpljenja zemlje in revnih. Dodal je, da je celotno stvarstvo krik, a ga mnogi močni ne slišijo.

Papež Leon XIV. je odobril čudež, ki ga je dosegel ustanovitelj Krščanskega združenja poslovnih voditeljev (ACDE), Enrique Shaw. Papež Frančišek je pred tem podpisal dekret, s katerim je Shaw razglašen za častitljivega Božjega služabnika. Shaw bo prvi narodni svetnik, povezan s poslovnim svetom.

Papež Leo je za novega nadškofa New Yorka imenoval škofa Ronalda Hicksa, ki ima izkušnje z državami, od koder so milijoni emigrirali v Združene države Amerike. To imenovanje nakazuje na morebiten ostrejši pristop škofov glede imigracije in morda tudi do Trumpove politike.

V Vatikanu so razstavili oltar s podobo brezdomca, ki je leta 2018 poziral nemškemu umetniku Michaelu Trieglu za risbo, saj je umetnik menil, da bi bil idealen model za svetega Petra. Razstava poteka blizu groba tega brezdomca.

Papež Frančišek je v svojem prvem božičnem pozivu vernike spodbudil, naj na božično večerjo povabijo osamljene posameznike ali družine v stiski. Prav tako je pozval k izogibanju nepotrebnemu nakupovanju, ki ga je označil za 'nakupovalni doping'. S tem želi poudariti pomen solidarnosti in pozornosti do tistih, ki so v prazničnem času najbolj ranljivi.

Revija Time je 'Arhitekte umetne inteligence' imenovala za osebnost leta 2025, z utemeljitvijo, da je leta 2025 potencial umetne inteligence "zagrmel v ospredje" in se ni več mogel umakniti.

Donald Trump je dejal, da Ukrajina izgublja vojno z Rusijo in pozval k novim volitvam. Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen izvesti volitve, če ZDA in drugi partnerji zagotovijo potrebno varnost. Friedrich Merz se je o Ukrajini pogovarjal s Trumpom, Macronom in Starmerjem.

Po poročanju ruskih medijev, ki se sklicujejo na Financial Times, naj bi Donald Trump Zelenskemu dal le nekaj dni časa za odločitev glede mirovnega načrta.

Donald Trump je v intervjuju izjavil, da bi morala Ukrajina izvesti volitve, kljub temu da je v vojni z Rusijo. Izrazil je dvom o demokratičnosti države in dejal, da Ukrajina izkorišča vojno kot izgovor za neizvedbo volitev. Njegove izjave so ponovno objavili tudi prokremeljski mediji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes sestal s papežem Levom XIV v Castel Gandolfo blizu Rima. Papež je po srečanju pozval k dialogu za pravičen mir v Ukrajini.

Voditelji Prvih narodov, Inuitov in Metisov so se zbrali na letališču v Montrealu, da bi pozdravili vrnitev več deset domorodnih artefaktov, ki so bili vrnjeni iz Vatikanske zbirke.

Leta 2025 so zaznamovale smrti več vplivnih osebnosti. Smrt papeža Frančiška je povzročila spremembe v Katoliški cerkvi, ki jo zdaj vodi prvi ameriški papež. Smrt konservativnega aktivista Charlieja Kirka v streljanju je šokirala mnoge in sprožila razprave o političnem nasilju. Samomor Virginie Giuffre, žrtve trgovine z ljudmi, pa je ponovno usmeril pozornost na preiskavo spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Umrl je tudi oskarjev nagrajenec Gene.

Papež Leo XIV. je sprejel pomemben ukrep za odpravo problematične finančne poteze papeža Frančiška. Preklical je posebno komisijo Svetega sedeža za zbiranje sredstev, ki je bila napovedana pod spornimi okoliščinami, medtem ko je bil Frančišek hospitaliziran. Leo je uradno ukinil komisijo, razveljavil njene statute in odpustil njene člane. Odločil je, da bo premoženje komisije prešlo na Sveti sedež kot celoto, nadzor nad ukinitvijo pa bo prevzel urad za premoženje Vatikana. Oblikovana bo nova delovna skupina s člani, ki jih bo odobril papež, za pripravo predlogov za zbiranje sredstev in ustrezno strukturo.

Sveti sedež je objavil dokument komisije, ki jo je ustanovil papež Frančišek leta 2020, iz katerega je razvidno, da Katoliška cerkev zaenkrat ženskam ne bo omogočila posvetitve v diakonsko službo. Papež Leon XIV. je zaprosil za omenjeni dokument.

Vatikan je sporočil, da visoka komisija ni podprla uvedbe žensk kot katoliških diakonis. Odločitev komisije, ki je bila predstavljena papežu Leu, ohranja prakso izključno moške duhovščine v globalni Cerkvi. Raziskave in teološke preiskave so pokazale, da ženskam ne bi smeli dovoliti, da postanejo katoliške diakonise.

Papež Frančišek je javno nasprotoval vojaškim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti Venezueli. Papež je Trumpa opozoril, naj ne uporablja vojaške sile za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, in mu svetoval, naj raje poišče druge metode reševanja situacije.

Papež Leon XIV. je obsodil morebitno invazijo ZDA na Venezuelo in pozval k dialogu. Potrdil je tudi, da bo njegovo naslednje potovanje vključevalo Afriko, natančneje Alžirijo, kjer bo obiskal kraje, povezane z življenjem svetega Avguština. Papež izraža željo po obisku Latinske Amerike, predvsem Argentine in Urugvaja, vendar poudarja, da odločitev še ni dokončna. Ob zaključku svojega prvega mednarodnega potovanja je napovedal morebitno potovanje v Afriko leta 2026.

Papež Frančišek je v Bejrutu, glavnem mestu Libanona, daroval mašo, ki se je je udeležilo več kot 100.000 ljudi. Spomnil se je žrtev velike eksplozije, ki se je zgodila pred petimi leti. S tem je zaključil svoje prvo potovanje v tujino kot papež.

Papež Frančišek je zaključil tridnevni obisk v Libanonu z molitvijo, ki se je je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Obisk je bil njegovo prvo potovanje v tujino kot vodja Rimskokatoliške cerkve, med katerim je pozival k miru na Bližnjem vzhodu in opozarjal na nevarnosti krvavih spopadov za prihodnost človeštva.