Britanska banka HSBC je s francoskim nacionalnim finančnim tožilstvom (PNF) sklenila sodni sporazum o javnem interesu, v okviru katerega bo plačala 267 milijonov evrov globe zaradi vpletenosti v obsežno shemo davčnih utaj, znano kot 'CumCum'. Banka je na zaslišanju pred sodiščem v Parizu priznala krivdo za sodelovanje pri utaji davkov na dividende tujih delničarjev. S plačilom globe se je HSBC izognila kazenskemu pregonu, kar je standarden postopek pri tovrstnih finančnih poravnavah v Franciji. Operacije 'CumCum' so vključevale kompleksne prenose delnic okoli datuma izplačila dividend, s čimer so se tuji vlagatelji izognili plačilu obveznih francoskih davkov. HSBC je po banki Crédit Agricole postala druga velika finančna institucija, ki je v okviru te afere uradno priznala krivdo in sprejela finančno kazen. Ta korak banke stopnjuje pritisk na preostalih 11 finančnih ustanov, ki so še vedno pod preiskavo zaradi podobnih praks. Preiskovalci so ugotovili, da so banke delovale kot sostorilke pri prikrivanju dejanskega lastništva delnic, s čimer so francoski državni proračun oškodovale za znatna sredstva. Skupna višina poravnave banke HSBC odraža resnost očitanih dejanj in predstavlja eno večjih glob v zgodovini francoskega finančnega nadzora, kar nakazuje na odločnejši pristop države pri pregonu davčnih nepravilnosti v bančnem sektorju.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo kmalu nastopil zaporno kazen. Obsojen je bil na pet let zapora zaradi združbe za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s financiranjem iz Libije. Datum in kraj prestajanja kazni je izvedel na srečanju z Nacionalnim finančnim tožilstvom.

Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje z libijskim denarjem in združevanja v hudodelsko združbo. Predvideva se, da bo v zaporu preživel manj kot dva meseca. Celo bo imel na voljo devet kvadratnih metrov prostora.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen zaradi združbe za kriminalno dejavnost v zvezi s financiranjem njegove kampanje iz leta 2007 s strani Libije. Sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen in ga pozvalo, da se 13. oktobra zglasi pri finančnem tožilstvu, da bi izvedel datum začetka prestajanja kazni. Obsodba je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri kritizirajo odločitev sodišča in jo označujejo za politično motivirano. Poleg tega se Sarkozy sooča še z drugimi pravnimi postopki, vključno z afero Bettencourt.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi združevanja v hudodelsko združbo v libijskem primeru so se pojavili različni odzivi francoske javnosti. Razpravlja se o tem, v katerem zaporu bo kazen prestajal in kakšne bodo njegove razmere. Razkrito je bilo, da je Sarkozy postal prvi francoski voditelj v sodobnem času, ki se sooča z zaporno kaznijo.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Francosko protikorupcijsko združenje Anticor je 29. julija vložilo tožbo pri nacionalnem finančnem tožilstvu (PNF) proti skrajno desni stranki Nacionalni shod (Rassemblement national – RN). Tožba, ki vključuje obtožbe o 'proneveri javnih sredstev', 'favoritizmu' in 'nezakonitem pridobivanju koristi', je usmerjena v združitev več finančnih preiskav, ki že potekajo proti stranki. Glavni cilj Anticorja je centralizacija vseh postopkov za učinkovitejše reševanje zadev, povezanih s finančnimi nepravilnostmi RN.

Francosko nacionalno finančno tožilstvo (PNF) namerava sprožiti pregon proti 25 osebam v zadevi Dubajski dokumenti, vključno z belgijskim princem, njegovim bratom in italijansko podjetnico. Omenjeni so osumljeni vzpostavitve sistema za goljufanje francoskega davčnega urada. Obtožbe se nanašajo na tri podjetja ter šestnajst moških in šest žensk, ki naj bi dvajset let vzdrževali kompleksno shemo, omogočajoč na stotine davkoplačevalcev obsežno davčno utajo.