Nekdanji perujski predsednik Pedro Castillo je bil obsojen na 11 let zapora zaradi poskusa razpustitve kongresa leta 2022. Sojenje je potekalo v Limi, Peru. Castillo je bil obtožen upora in drugih kaznivih dejanj zoper državo.

Nekdanji predsednik Peruja, Pedro Castillo, je bil obsojen na 11 let, 5 mesecev in 15 dni zapora zaradi zarote za upor. Obsodba je povezana z njegovim poskusom razpustitve kongresa konec leta 2022. Poleg Castilla je bil zaradi korupcije obsojen tudi Martin Vizcarra, s čimer sta se pridružila klubu obsojenih nekdanjih perujskih predsednikov.

Perujsko sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Martina Vizcarro na 14 let zapora zaradi korupcije, natančneje zaradi kaznivega dejanja pasivne podkupnine. Vizcarra, ki je Peru vodil med letoma 2018 in 2020, bo zaporno kazen služil hkrati s tremi drugimi nekdanjimi perujskimi predsedniki: Pedrom Castillom, Ollanto Humalo in Alejandrom Toledom.

Perujsko sodišče bo 27. novembra izreklo sodbo nekdanjemu predsedniku Pedru Castillu zaradi poskusa državnega udara, ki se je zgodil 7. decembra 2022. Tožilstvo za Castilla zahteva 34 let zapora. Vrhovno sodišče je sporočilo, da bo razglasitev sodbe ob 9:00 uri.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Karla Ornelas, mehiška veleposlanica v Peruju, je zapustila državo po ukazu perujske vlade. Razlog za prekinitev diplomatskih odnosov in posledično izgon veleposlanice je azil, ki ga je Mehika odobrila Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla.

Peru je zaostril diplomatske odnose z Mehiko zaradi političnega azila, ki ga je Mehika podelila nekdanji premierki Betssy Chávez. Perujski predsednik je prepovedal njeno potovanje v Mehiko in napovedal posvetovanja z Organizacijo ameriških držav (OAS) glede salvokondakta. Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko in razglasil županja Mexico Cityja, Claudia Sheinbaum, za persono non grata.

Perujski parlament je razglasil mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za persono non grata zaradi "nesprejemljivega vmešavanja v notranje zadeve" Peruja. Ta odločitev je prišla tri dni po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama in v času, ko Peru razmišlja o dovolitvi varnega prehoda opozicijski političarki v Mehiko.

V Boliviji so nekdanjo predsednico Jeanine Áñez izpustili iz zapora v La Pazu, potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo njeno 10-letno zaporno kazen zaradi poskusa državnega udara. Perujski parlament pa je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za 'persona non grata' zaradi vmešavanja v notranje zadeve države.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila politični azil nekdanji premierki Betssy Chávez, ki je obtožena poskusa državnega udara skupaj z nekdanjim predsednikom Pedrom Castillom. Mehiška vlada je branila svojo odločitev in dejala, da je ravnala v skladu z mednarodnim pravom, medtem ko je perujski zunanji minister potezo označil za "neprijazno dejanje". Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je dejala, da bo Mehika ohranila trgovinske odnose in konzularno prisotnost v Peruju. Peru preučuje mehiško zahtevo za izdajo dovoljenja za potovanje Betssy Chávez v Mehiko.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, ker je Mehika odobrila azil Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla. Perujsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da konzularni odnosi ostajajo.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji perujski premierki Betssy Chavez. Chavez je v Peruju predmet preiskave v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara leta 2022, ki naj bi ga vodil takratni predsednik Pedro Castillo, ki je že v priporu zaradi enakih obtožb.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji premierki Betssy Chavez, ki je obtožena poskusa državnega udara leta 2022.

Po hitri odstavitvi Dine Boluarte je José Jerí, 38-letni odvetnik in kongresnik, prisegel kot začasni predsednik Peruja. Jerí je ob prevzemu položaja napovedal, da bo vodil prehodno vlado, ki bo temeljila na empatiji.

Kongres se je pritožil na sodno odločitev, ki mu nalaga izplačilo dosmrtne pokojnine Pedru Castillu, kar začasno zadržuje izvedbo te odločitve. Predsednik sveta ministrov Eduardo Arana je izjavil, da bo vlada spoštovala sodbo.

Perujski kongres bo glasoval o predlogu, da se mehiška predsednica Claudia Sheinbaum razglasi za persono non grata zaradi njene podpore nekdanjemu perujskemu predsedniku Pedru Castillu. Odbor za zunanje odnose kongresa je že podprl predlog z 12 glasovi za in 6 proti, o njem pa bo zdaj odločal še celoten kongres.

Perujsko vrhovno sodišče je napovedalo obravnavo za podaljšanje preventivnega pripora za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi preiskave v zvezi z njenim delovanjem med predsedovanjem Pedra Castilla. Sodišče bo odločalo o tem, ali bo Chávezova ostala v priporu. Virtualna obravnava bo potekala danes.

Nekdanji župan Medellina in politik, povezan z Gustavom Petrom, Daniel Quintero, je povzročil diplomatske napetosti med Perujem in Kolumbijo, ko je izobesil kolumbijsko zastavo v Santa Rosi, na ozemlju Peruja. Peru je okrepil patruljiranje na tem območju. Quintero, ki si prizadeva za predsedniški položaj, je sicer pod preiskavo zaradi korupcije, ki bi ga lahko pripeljala za več kot 20 let v zapor. Po odstranitvi kolumbijske zastave je Quintero obtožil Peru kršenja kolumbijske suverenosti.

Sporočila, ki naj bi jih na družbenih omrežjih objavil nekdanji perujski predsednik Pedro Castillo, so v Peruju povzročila presenečenje. Kljub temu, da Castillo uradno ne upravlja svojega profila na omrežju X, je prejšnji petek, 28. julija 2025, na njem objavil, da Peru potrebuje "sporočilo svojega ugrabljenega predsednika". V sporočilu, ki ga je spremljal zvočni posnetek, je dejal: "Iz Barbadilla, danes 28. julija 2025, delim s perujskim ljudstvom svoje sporočilo narodu. Niso me utišali, glas ljudstva še živi."

V Čilu nekdanji minister Pablo Longueira poziva k miru med desničarskima kandidatoma Kastom in Mattheijem, opozarjajoč na morebitno "sovraštvo" med desničarskima strujama. Po njegovih besedah desnica ni storila ničesar, da bi si zaslužila zmago, temveč izkorišča zgolj nezadovoljstvo z aktualno vlado. Medtem v Peruju nekdanji predsednik Pedro Castillo v "predsedniškem sporočilu" opisuje državo v "najhujši politični in moralni krizi doslej", obtožujoč desničarske in fujicerronistične frakcije zarote za obrambo "uzurpatorske, koruptivne in morilske vlade". V Argentini pa Juan Grabois ostro kritizira vodstvo Sergia Masse v peronizmu, obtožujoč ga "hegemonizacije" stranke in označujoč ga za del "liberalne desnice". Grabois napoveduje kandidaturo na deželnih volitvah, ne glede na to, ali bo to znotraj ali zunaj peronistične enotnosti.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.